Vse to se odraža v višini hmelja, saj v večini hmeljišč rastline še niso prišle do vrha in so nižje kot v preteklih letih.

Specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec pravi, da je okoli 40 odstotkov hmeljskih nasadov v Savinjski dolini in na Koroškem letos prizadela tudi toča. Od tega je približno 300 hektarjev hmeljišč zelo močno prizadetih, saj ima hmelj poleg vseh odbitih vrhov tudi močno prizadeto listno maso.

O količini letos pridelanega hmelja je zato po mnenju Friškovčeve v tem trenutku še prezgodaj govoriti. Dejala je še, da letos v Sloveniji 120 hmeljarjev obdeluje 1.596 hektarjev hmeljišč, od tega pa je 74,64 hektarja prvoletnih nasadov.

Predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Sebastjan Radišek pa je povedal, da je tudi letos hmelj prizadela viroidna zakrnelost. Gre za agresivno in neozdravljivo bolezen, ki jo povzroča viroid CBCVd (citrus bark cracking viroid). V teh dneh začenjajo izvajati redne preglede nasadov, s katerimi ugotavljajo navzočnost te bolezni v nasadih, je dejal Radišek.

Sredi junija je omenjeni inštitut hmeljarje opozoril, da se zaradi vročega vremena hitro suši zgornji sloj tal. Zato je podal priporočilo namakanja novoposajenih oz. prvoletnih nasadov hmelja, ki so zaradi plitvih korenin občutljivejši za pomanjkanje vode. Še posebej je to pomembno za nasade na peščenih tleh.