Predsednik uprave največje slovenske banke je ponovil, da je strategija banke do 2015 konsolidacijska in ne ekspanzivna. Za uresničevanje strategije tako ne potrebuje kapitala, saj ga bo s prodajo naložb nekaj sprostila, a to ne bo dovolj za dobro poslovanje banke. Za dolgoročno stabilnost naj bi bil maksimalni znesek dokapitalizacije od 400 do 600 milijonov evrov, preostalo pa bo morala zagotoviti sama, je sklenil. Foto: MMC RTV SLO
Predsednik uprave največje slovenske banke je ponovil, da je strategija banke do 2015 konsolidacijska in ne ekspanzivna. Za uresničevanje strategije tako ne potrebuje kapitala, saj ga bo s prodajo naložb nekaj sprostila, a to ne bo dovolj za dobro poslovanje banke. Za dolgoročno stabilnost naj bi bil maksimalni znesek dokapitalizacije od 400 do 600 milijonov evrov, preostalo pa bo morala zagotoviti sama, je sklenil. Foto: MMC RTV SLO

V prihodnjih letih zapade od 600 do 700 milijonov instrumentov hibridnega kapitala in če ga želi banka nadomestiti z najbolj kakovostnim kapitalom, potrebuje zato veliko večjo vsoto, od 400 do 600 milijonov, je predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Jašovič dejal poslancem na nujni seji odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko. Ta denar naj bi pridobili z dokapitalizacijo, a številka od 200 do 250 milijonov je po Jašovičevi oceni minimalna številka, ki je prej obliž.

Jašovič naštel tri razloge za dokapitalizacijo
Banka po njegovih besedah potrebuje denar zaradi treh razlogov. Regulativa EU-ja se namreč spreminja in tako bodo evropske banke že za obstoječ obseg poslovanja potrebovale več najbolj kakovostnega (Tier 1) kapitala. NLB je trenutno na repu v Evropski uniji, saj ima le šestodstotno kapitalsko ustreznost, ko gre za Tier 1 kapital.

To lahko povzroči padec bonitete, težje zadolževanje v tujini in posledično še slabši rezultat in šibkejšo posojilno dejavnost, je pojasnil Jašovič. Zakonske zahteve banka sicer izpolnjuje, a večina evropskih bank se je kapitalsko že dodatno okrepila. Izpostavil je tudi, da je banka v preteklosti financirala svoj razvoj s hibridnimi instrumenti, ki pa so v temelju dolžniški. Večina (od 600 do 700 milijonov evrov) jih zapade v prihodnjih letih in banka jih zdaj mora nadomestiti z bolj kakovostnim kapitalom.

Kot drugi razlog za nujnost svežega kapitala je izpostavil dejstvo, da se slabšanje portfelja v Sloveniji nadaljuje. Število podjetij, ki zamuja pri obveznostih, narašča, pojavljajo pa se tudi stečajni postopki, zato se nekatere načrtovane izgube že uresničujejo.
Tretji razlog, ki je za zdaj sicer še hipotetičen, pa je po Jašovičevih besedah potreba po dodatnem kapitalu v primeru ponovne rasti posojilne dejavnosti.