Medtem ko se je minister za finance Franc Križanič srečal s predstavnikom KBC-ja, pa se je premier Borut Pahor sešel z vodilnimi v NLB-ju.

Pahor z NLB-jem, Križanič s KBC-jem
Banka je namreč pripravila tri predloge mogoče dokapitalizacije, ki jih je po majski seji nadzornikov posredovala vladi. Po prvem večinska lastnika ohranita deleža in vložita večino novega kapitala, po drugem v lastniško strukturo vstopi nov lastnik, po tretjem pa NLB izvede javno prodajo delnic.

Med morebitnimi novimi lastniki (po drugem predlogu) se je v finančnih krogih govorilo predvsem o Evropski banki za obnovo in razvoj ter mednarodni finančni korporaciji (del skupine Svetovne banke). Javni prodaji delnic v finančnih krogih, kot kaže, niso najbolj naklonjeni, ker naj bi šlo za vsebinsko in časovno zahteven projekt.

Pahor bi prodajal, Križanič ne?
Premier Pahor je sicer napovedal, da gre le za odločitev med domačim in tujim kapitalom, in poudaril, da se država banki ne odpoveduje. Vladne službe sicer še vedno proučujejo omenjene tri predloge dokapitalizacije, zato odločitev še ni sprejeta, je dejal minister za finance Križanič, ki je sicer naklonjen predlogu, po katerem država ne sodeluje pri dokapitalizaciji, če je lastništvo dovolj razpršeno, da NLB ostane neodvisen gospodarski subjekt. Po drugi strani pa naj bi premier pritrjeval prodaji dela državnega deleža tujemu partnerju ob pogoju, da država ohrani kontrolni delež.

Ker si država prizadeva za to, da bi bila NLB močna in uspešna banka z dolgoročno stabilnim lastništvom, se je premier po končanem posvetu s predstavniki NL-ja z ministri dogovoril o nadaljnjih korakih vlade pri odločanju o dokapitalizaciji največje slovenske banke.

Zakaj so si Belgijci premislili?
Drugi največji lastnik, belgijski KBC, še lani ni želel sodelovati v dokapitalizaciji in je NLB označil za svojo nestrateško naložbo. Poleg tega je skupina zaradi finančne in gospodarske krize prejela 7 milijard evrov državne (belgijske) pomoči, kar jo zavezuje, da izvede načrt prestrukturiranja. Ta vključuje tudi prodajo dela premoženja, pri čemer naj bi odprodajala prav tiste naložbe, ki jih ima v bančno-zavarovalniški dejavnosti v Belgiji, Srednji in Vzhodni Evropi.

Znano je, da je KBC že napovedal prodajo svojega tretjinskega deleža v NLB-ju, na vprašanje, zakaj so si premislili in so pripravljeni resno razmisliti o sodelovanju pri dokapitalizaciji, pa je član nadzornega sveta NLB-ja in član uprave KBC-ja John Hallows dejal, da je "KBC odgovoren delničar".

NLB se o dokapitalizaciji z največjima delničarjema, državo (33,10-odstotna lastnica) in KBC-jem (30,57-odstotni lastnik), pogovarja že od konca lanskega leta. Dokapitalizacija, ki naj bi znašala 250 milijonov evrov, naj bi bila potrebna zaradi načrtovane širitve banke (tako je trdilo ministrstvo za finance) oziroma zaostrovanja pravil o kapitalski ustreznosti (kar poudarja uprava NLB-ja).