Delitev na strateški in nestrateški del je sicer prišla šele zaradi zahteve EU-ja po načrtu prestrukturiranja. Glede tega pogajanja z Brusljem, vodi jih ministrstvo za finance, še potekajo. Prvi del predstavlja temelj prihodnjega razvoja največje slovenske banke, nestrateški del pa vsebuje tista posojila in naložbe, ki jih namerava NLB prodati.
Gre za posojila, lastniške deleže (na primer v Mercatorju in Pivovarni Laško) ter nekatere odvisne družbe. V banki ocenjujejo, da bodo nepotrebne naložbe prodali najpozneje v petih letih. Neto vrednost strateškega dela portfelja NLB ceni na okoli 6,5 milijarde evrov, za približno pol milijarde evrov pa je rezervacij na te naložbe. Nestrateških naložb se je nabralo že za 2,2 milijarde evrov, ob neupoštevanju rezervacij pa ta znesek presega tri milijarde evrov.
Banka spet računa na državo
Ta enota oz. neke vrste interna slaba banka bo po pojasnilih NLB-ja profitna enota z ločenimi procesi upravljanja in odločanja, imela pa naj bi tudi ločeno računovodstvo, tako da bo slika bilanc banke za javnost in morebitne vlagatelje povsem jasna. Večina dela glede nove enote je že opravljenega, sledi le še priprava načrtov za upravljanje in izstop.
Hkrati pa dodajajo, da oblikovanje interne slabe banke dopolnjujejo z načrti države za državno slabo banko. Čakajo namreč na njen zagon, uporabili pa jo bodo tako, da bodo dosegli maksimalne rezultate, pravijo.
Na državno slabo banko bi prenesli najbolj nasedle naložbe vseh bank, iz katerih bi lahko država skozi sistemsko rešitev izvlekla kar največ. Pogoj za uspešnost tega projekta pa je strokovnost in kompetentnost zaposlenih v družbi za upravljanje terjatev, opozarjajo.

Denar za dobre projekte je
V največji banki v državi prav tako zagotavljajo, da posojilnega krča za dobre projekte v državi ni. Za takšne projekte so v mandatu nove uprave namenili 150 milijonov evrov, za gospodarstvo pa imajo tudi v prihodnje na voljo kar nekaj denarja.
Težave z denarjem imajo po mnenju banke prezadolžena podjetja, in sicer za reprogramiranje svojih kreditov, pri čemer NLB "proaktivno sodeluje pri pregledu stanja v več kot 100 podjetjih z več kot 100.000 zaposlenimi". Ob tem so opozorili še na težave insolventne zakonodaje, ki naj bi bila pisana na kožo lastnikom, in ne družbam, ki so v težavah in se iz njih rešujejo.
Dotaknili so se tudi policijskih postopkov. Tudi tu NLB "s ciljem delovanja z najvišjo stopnjo integritete in krepitve ugleda sodeluje s tožilstvom in pristojnimi organi". V prvem letošnjem četrtletju obravnavajo 22 zadev, kjer obstajajo sumi kaznivih dejanj; osem so jih predali pristojnim organom, osem prijav je v pripravi, preostale zadeve so v fazi presoje. V vsem lanskem letu pa je bilo takšnih prijav le 10, so navedli. Glede depozitov pa pravijo, da so odlivi v okviru običajnih številk.