Križanič je ob robu srečanja finančnih ministrov v poljskem Vroclavu dejal, da naj bi bila predlagana 400-milijonska dokapitalizacija NLB-ja eden od vzvodov, da se bistveno poveča kreditna aktivnost v Sloveniji, vendar se morajo s tem po njegovih besedah strinjati ključni lastniki.

Pri večji dokapitalizaciji tako po ministrovih besedah ne gre za "stvar ranljivosti", saj se da učinek za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, ki ga terja regulator, torej Banka Slovenije, doseči tudi drugače, na primer s prodajo Banke Celje.

V povezavi z vlogo belgijskega KBC-ja, drugega največjega lastnika NLB-ja, pri dokapitalizaciji pa je minister dejal le, da obstaja pogajalska skupina, ki se pogaja, in da so s temi pogajanji redno seznanjeni.

Nezadovoljni z NLB-jem
Po njegovih besedah obstaja tudi nezadovoljstvo nad odzivom NLB-ja na predlagano sanacijo slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways.
"Seveda je nezadovoljstvo predvsem z odzivom pri predlagani sanaciji našega letalskega prevoznika oziroma pri fleksibilnosti, ki bi bila potrebna, da pridobimo strateškega partnerja, ki bo potem to podjetje odkupil," je dejal Križanič v odgovoru na vprašanje, ali je zadovoljen z delovanjem uprave NLB-ja.

Minister verjame, da bi se v tem primeru banke oziroma upniki Adrie v celoti poplačali v obdobju tistega leta, ki je potrebno, da se to spelje, in to deloma iz vračila posojil, deloma pa s prodajo svojih deležev.
Križanič tudi meni, da obstajajo uspešni veliki letalski prevozniki, tako znotraj kot zunaj EU-ja, ki bi imeli interes za vstop na ta trg in zagotavljanje svojih poslovnih aktivnosti prek Adrie in ljubljanskega letališča. Imen ni navedel.
Banke trmarijo
Vodstvo Adrie Airways in banke upnice - NLB, UniCredit Banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank, Abanka Vipa in Gorenjska banka - so namreč v postopku dogovarjanja o konverziji terjatev, ki bi moral biti sklenjen prihodnji teden, sicer Adrio čaka stečaj.

Eden od scenarijev je po poročanju Financ ta, da naj bi NLB, ki je največja upnica Adrie Airways, podobno kot UniCredit Banka Slovenija in Hypo Alpe Adria Bank konvertirala četrtino terjatev, Abanka Vipa menda polovico, Gorenjska banka pa nič. Vlada sicer vztraja, naj banke v zameno za njen vložek v višini 50 milijonov evrov konvertirajo polovico terjatev.