Da je dokapitalizacija v NLB-ju potrebna meni tako finančni minister Križanič kot prvi mož banke Jašovič. Foto: NLB
Da je dokapitalizacija v NLB-ju potrebna meni tako finančni minister Križanič kot prvi mož banke Jašovič. Foto: NLB

Sestanka so se udeležili premier Borut Pahor, finančni minister Franc Križanič, minister za razvoj Mitja Gaspari, predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič in predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti.

Jašovič in Simoneti sta preostale tri seznanila s strategijo skupine NLB med letom 2010 in 2015, ki so jo potrdili v četrtek, vsi sogovorniki pa so se strinjali, da je skupen interes močna in uspešna banka.

Nov rebalans?
Na dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov NLB čaka že od konca lanskega leta. Podoben predlog, kot so ga oblikovali takrat, bodo v presojo nadzornemu svetu posredovali na seji ta četrtek. O tem naj bi odločali skupaj s strategijo za prihodnje leto. Vlada sicer v pripravljenem rebalansu proračuna ne predvideva sredstev za dokapitalizacijo omenjene banke, a je Križanič že dejal, da bo treba narediti rebalans samo v ta namen, ko bo predlog dokapitalizacije pripravljen. Križanič, ki meni, da je dokapitalizacija potrebna, upa tudi na sodelovanje drugih investitorjev, da se povečanje kapitala banke ne bi razumelo kot državne pomoči. Dokapitalizacija se zdi potrebna tudi Jašoviču.

NLB PRODAJA PODREJENE OBVEZNICE
NLB je avno danes začela prodajati podrejene obveznice v skupni vrednosti 100 milijonov evrov, ki jih lahko kupijo domače ali tuje fizične ali pravne osebe. NLB bo sredstva od prodaje obveznic, ki jih bo izdala brez poroštva države, namenila krepitvi kapitalske ustreznosti.

Ali bo sodeloval tudi KBC, ni znano
Ali bi belgijsk KBC, približno tretjinski lastnik NLB-ja, bila pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji NLB-ja, ni znano. Znano pa je, da je KBC želel svoj delež v NLB-ju povečati nad 50 odstotkov. Ker ji to ni uspelo, je že pred leti napovedala umik iz banke, a svojega deleža v NLB-ju še ni prodala.

V NLB-ju bo po napovedih finančnega ministra po kratkem premoru znova vstopa Evropska banka za obnovo in razvoj. Ta je sodelovala pri delni privatizaciji NLB-ja jeseni 2002 in takrat v banki kupila petodstotni delež, ki ga je nato julija 2008 prodala. EBRD želi zdaj podpirati slovenski finančni sektor, ki posluje na trgih Jugovzhodne Evrope. Na kakšen način bi stopil v NLB, še ni znano, verjetno bi šlo za vstop v obliki depozita.