DZ je danes namreč sprejel noveli zakona o davku na finančne storitve in zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov, s katerima se obe davčni stopnji zvišujeta za dve odstotni točki, na 8,5 odstotka.

S tem se bo nadomestilo izpad prihodkov po ukinitvi davka na bilančno vsoto bank konec tega leta, skupni finančni učinki pa so ovrednoteni na približno 30 milijonov evrov letno.

Za novelo zakona o davku na finančne storitve je glasovalo 55 poslancev, 19 jih je bilo proti, novelo zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov pa je podprlo 56 poslancev, 18 jih je bilo proti.

Davek na finančne storitve v celoti prelit na porabnike
Davka od prometa zavarovalnih poslov, ki je bil uveden leta 1999 z uvedbo davka na dodano vrednost, ki za zavarovalnice ne velja, se bo letos v proračun steklo 63 milijonov evrov, od zvišanja davčne stopnje za dve odstotni točki pa si vlada obeta za približno 17 milijonov evrov večji izkupiček letno.

Davek na finančne storitve, imenovan tudi davek na položnice, je DZ na predlog takratnega finančnega ministra Janeza Šušteršiča potrdil konec leta 2012, banke in hranilnice pa so ga začele obračunavati spomladi 2013.

Ta davek naj bi na pleča finančnega sektorja preložil del reševanja krize, vendar pa so ga finančne institucije v celoti prelile na porabnike. Za fizične osebe so se zaradi davka med drugim zvišala nadomestila za vodenje transakcijskega računa, prav tako je postalo dražje plačevanje položnic.

Lani je davek na finančne storitve proračunu zagotovil 32 milijonov evrov prihodkov, od danes potrjenega zvišanja se pričakuje še 13 milijonov evrov več.

Z 31. januarjem se ukinjajo paragonski bloki
Kot smo poročali že včeraj, je DZ danes sprejel novelo zakona o davčnem postopku, ki zavezancem, ki računov ne izdajajo z uporabo računalniškega programa, nalaga, da morajo kupiti vezano knjigo računov, potrjeno pri Finančni upravi RS.

Na ta način bodo podatki o izdanih računih in vseh njihovih naknadnih spremembah pregledni tudi v primerih, ko jih davčni zavezanci izdajajo brez uporabe računalniškega programa oz. elektronske naprave, torej jih izpisujejo ročno, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Za zdaj sta preglednost in sledljivost teh podatkov zagotovljeni le v primerih, ko zavezanci izdajajo račune z uporabo računalniških programov in elektronskih naprav.

Z uveljavitvijo novele zakona, ki jo je podprlo 59 poslancev, proti pa jih je bilo 15, se bo po pričakovanjih vlade povečala preglednost poslovanja z gotovino, kar bo zmanjšalo možnosti za neplačevanje davkov.

Vlada je uporabo vezane knjige računov predlagala tudi zato, ker so se posamezni zavezanci, ki so že izdajali račune s pomočjo računalniške opreme in elektronskih programov, poostrenemu nadzoru prilagodili z opustitvijo računalniške opreme in vrnitvijo na ročno izpisane račune. "Tega seveda ne moreš prepovedati, moraš pa vzpostaviti sistem, ki omogoča nadzor tudi nad izdajanjem ročno pisanih računov," je dejala Vraničarjeva.

Ob tem je zagotovila, da bo potrjevanje vezane knjige računov urejeno na elektronski način, da bi povzročili čim manj zmede in administrativnih obremenitev. A poslanci SDS-a in NSi-ja so kljub temu vladi očitali, da z dodatnimi administrativnimi postopki le otežuje poslovanje zavezancev, še posebej malih.

Obvezno nakazovanje na transakcijske račune
Uporaba predhodno potrjenih računov je obvezna od 31. januarja 2015, druge novosti iz zakona bodo uveljavljene s 1. januarjem 2015. Tako se bo denimo tudi za fizične osebe - kot velja že za pravne in druge osebe, samostojne podjetnike posameznike, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravne in druge državne organe ter organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil - določila obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune.

Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, poslovanje poslovnih subjektov in fizičnih oseb prek transakcijskih računov davčnemu organu zagotavlja učinkovitejše pobiranje davkov - to še zlasti velja za finančno preiskavo, finančni nadzor in davčno izvršbo.

Na novo določene pristojnosti novih ministrstev
DZ je ob koncu izredne seje sprejel še novelo zakona o državni upravi. Podprlo jo je 49 poslank in poslancev, proti jih je bilo 26.

Novela zakona sledi spremembam zakona o vladi in na novo določa pristojnosti novih ministrstev, predvsem ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za javno upravo. Ob tem dodatno prinaša še rešitve, ki so vezane na področja javnega naročanja, upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave in upravljanja nepremičnega premoženja, je pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Kot je dejal, bi bil prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem izveden do 1. januarja 2017. Predvideva se centralizacija na področju javnega naročanja, ki se s finančnega ministrstva prenaša na ministrstvo za javno upravo. To naj bi postopno prevzelo tudi upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov v državni upravi.

V opoziciji so imeli pomisleke predvsem glede povečanja števila državnih sekretarjev na ministrstvu za finance z dveh na štiri, kar prav tako dopušča novela, in upravljanja informacijske tehnologije.