Nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki vodi Forum 21, v okviru katerega je potekala razprava o TEŠ 6, je dejal še, da je treba nujno zagotoviti varno, stabilno, kakovostno in ceneno oskrbo Slovenije z električno energijo z manjšimi tveganji, še posebej od uvoza električne energije. Po njegovem mnenju je treba v razpravi o TEŠ-u 6, ki je zajet v nacionalnem energetskem programu prejšnje vlade, nujno ločiti razpravo o potrebnosti in kakovosti gradnje od razprave o tem, kako je bil projekt voden doslej.

Za zdaj za TEŠ 6 141 milijonov evrov
Direktor TEŠ-a Uroš Rotnik je ob tem dejal, da so njihovi cilji zanesljiva proizvodnja električne energije, čim nižja lastna cena, zmanjšanje onesnaževanja okolja in ohranitev delovnih mest vsaj do leta 2050. Znova je razložil tudi tehnične podrobnosti in časovni načrt projekta.

Dejal je, da so bloki od ena do pet ekonomsko in ekološko neustrezni ter tehnično nezanesljivi. Naložbe v bloka štiri in pet so, tako Rotnik, neutemeljene, edina rešitev je tako TEŠ 6. Poudaril je, da se v Nemčiji gradi 29 novih termoelektrarn s skupno zmogljivostjo 24.500 MW, celotna Evropa pa bo do leta 2013 potrebovala več kot 50.000 MW skupne moči. Naložba v TEŠ 6 se je začela lani decembra, ta mesec so morali za projekt plačati 141 milijonov evrov, gradbeno dovoljenje pa naj bi prejeli jeseni.

Brečevič: Ohranjanje lignita v Premogovniku Velenje pomembno
Direktor inštituta za raziskavo v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je opozoril, da se energetska odvisnost Slovenije povečuje, narašča pa tudi poraba končne energije. Slovenija mora zato po njegovem mnenju doseči konkurenčno proizvodnjo elektrike in zmanjšati obremenitev okolja. V Sloveniji je premog edino fosilno gorivo, zato je z njim treba ravnati racionalno. Brečevič meni, da je ohranjanje lignita v Premogovniku Velenje pomembno zaradi diverzifikacije energetskih virov.

Dejal je, da je treba v Evropi do leta 2020 zagotoviti 300.000 MW novih zmogljivosti, pri tem pa bo težavo vsaka država reševala na svoj način. Kot mogoče ukrepe za zmanjševanje emisij CO2 je Brečevič omenil povečanje učinkovite rabe energije, zamenjavo fosilnih goriv, obnovljive vire energije, jedrsko energijo in skladiščenje CO2.

Da bi Slovenija morala, če želi doseči podnebne cilje, do leta 2050 za več kot polovico zmanjšati porabo skupne energije in za več kot 70 odstotkov porabo fosilnih goriv, je opozoril Dušan Plut. Dodal je, da bi se morali obnovljivi viri povečati za 300 odstotkov, Slovenija pa bi morala poleg fosilno-jedrskega scenarija izdelati vsaj še dva alternativna scenarija.

Novšak: Rast porabe odvisna od gospodarskih razmer
Direktor Gen Energije Martin Novšak je ob tem poudaril, da je energetska oskrba temelj gospodarstva in standarda življenja modernih družb. Rast porabe je odvisna od ekonomskih razmer, a je treba razmišljati tudi o ohranitvi zelenega naravnega okolja, dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zagotavljanju zanesljive oskrbe in cenovni sprejemljivosti za prebivalstvo.

Razpravljavci so v okviru energetske prihodnosti Slovenije omenili tudi drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Kot ena od možnosti se je pokazala tudi ohranitev sedanjega razmerja, po eno tretjino elektrike iz termoelektrarn, nuklearke in obnovljivih virov, to je večinoma vodne energije. A vse te napovedi spremlja bojazen, ali bo Slovenija sledila zavezam glede izpustov ogljivkovega dioksida.