Zeleno luč gradnji 6. bloka TEŠ-a je dala prejšnja vlada leta 2006, znova pa se je o tem začelo govoriti lanskega oktobra, ko so nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne prižgali zeleno luč za vsaj 1,1 milijarde evrov vredno naložbo. V tem času so projekt doletele najrazličnejše oznake - od "manj onesnaženja, več energije" do "ekološke bombe".

Kot je večkrat opozoril generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, TEŠ proizvaja skoraj tretjino elektrike pri nas. Ker bodo vsaj prvi štirje bloki leta 2016 prenehali obratovati, naj bi Slovenija potrebovala premostitev za čas do končanja gradnje drugega bloka krške nuklearke, ki ne bo končana vsaj do leta 2023. V nasprotnem primeru bi Slovenija lahko imela težave z dobavo električne energije, navaja.

Odgovorni poleg tega ves čas zatrjujejo, da je rešitev tudi ekološko ugodna. Uroš Rotnik, direktor TEŠ-a, tako med drugim navaja, da obstoječih pet blokov danes proizvede 3.500 gigavatnih ur (GWh) električne energije in 4,5 milijona ton ogljikovega dioksida (CO2) letno. TEŠ 6 bo ravno tako proizvedel 3.500 GWh električne energije, medtem ko naj bi se izpusti CO2 zmanjšali na 3,1 milijona ton na leto – ob enaki proizvodnji, seveda. Količina žveplovega dioksida v ozračju pa naj bi se zmanjšala kar za polovico.

Drugače povedano, štirje milijoni ton premoga, koliko jih v Šoštanju letno porabijo, naj bi prinesli okoli tretjino večji izkoristek.

Zmeda okoli 5. bloka
Ker je tudi 5. blok precej potraten, naj bi 6. blok prevzel funkcije celotne elektrarne, kakršna je danes, 5. blok pa naj bi po zagotovilih vodstva elektrarne po letu 2015 služil le kot t. i. hladna rezerva, če bi, denimo, nastala okvara. Prav tu pa se pojavijo težave, saj je iz dokumentov Evropske banke za obnovo in razvoj, ki jo je TEŠ zaprosil za posojilo, razvidno, da naj bi 5. blok obratoval do leta 2028.

Za pojasnilo smo zato zaprosili Uroša Rotnika, direktorja TEŠ-a, ki je za MMC potrdil, da je za blok pet predvidena hladna rezerva, kar pomeni, da blok čaka do takrat, ko se pokaže potreba, da obratuje, denimo, če slovenski energetski sistem nenadoma potrebuje več energije ali če izpade večja enota. Glede dokumentacije, ki so jo dali na EBRD, pa Rotnik pojasnjuje, da danes 5. blok obratuje z močjo med 1.700 in 1.900 GWh, medtem ko so pri EBRD-ju iskali soglasje za obratovanje tega bloka do 1050 GWh. Za 1.900 GWh mora blok obratovati od 7.700 do 8.100 ur na leto. Po vseh naših projekcijah naj bi obratoval maksimalno 4.000 ur na leto, dodaja Rotnik.

Že v dokumenaciji se torej predvideva znižana proizvodnja. Obenem pa za vsak blok potrebuješ obratovalno dovoljenje za mogoč maksimum, čeprav bo deloval, denimo, le 50 GWH. "Tudi če greš z avtom le enkrat na cesto, mora biti ta registriran," pojasnjuje Rotnik.

Podobno po njegovih besedah velja glede izpustov. "Vedno iščeš dovoljenje za maksimalno možnost izpustov in to je, kar je v tabeli, vsi pa bomo več kot zadovoljni, če bo teh izpustov manj."

Seveda smo vsi zagovorniki obnovljivih virov energije, a potrebna je rezerva od drugod, če drugo odpove, in tu vstopi energija iz premoga, dodaja Rotnik. Šoštanj predvidenemu dvigu porabe po njegovih besedah sicer ne bo mogel parirati, saj proizvodnja začne padati po letu 2030 na 2.400 gigavatnih ur.

Kaj pa o tem pravijo okoljevarstveniki? Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj nam je dejala, da bo več lahko komenirala, ko bomo vedeli, za kaj gre, saj po njenem mnenju projekt ni bil zadovoljivo predstavljen.

Umanotera: Zahtevali bomo prenovitev dokumentacije
Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, pa je za MMC dejala, da gradnjo 6. bloka kratko- in srednjeročno razume kot dobro potezo, kar zadeva podnebne spremembe, saj se bodo izpusti CO2-ja iz Šoštanja predvidoma zmanjšali kar za tretjino glede na zdajšnje. Vprašanje je le, koliko je kredibilna omenjena nova informacija glede prehoda bloka 5 v hladno rezervo.

V vsakem primeru pa bi bilo treba po njenih besedah po letu 2025 oziroma najpozneje po letu 2030 ustaviti tudi 6. blok ali ga obdržati le kot rezervo. Med letoma 2015 in 2025 je torej obratovanje šestega bloka (brez petega) sprejemljivo, do leta 2050 pa je z vidika podnebnih ciljev odločno predolga doba, je prepričana. Navsezadnje je treba imeti v mislih, da bo morala Slovenija izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati vsaj za 80 odstotkov.

Stritih: Razprava kakovostna, a pozna
In kaj pravi pristojna vladna služba? Jernej Stritih, v. d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe, pravi, da so bile glavne odločitve o projektu sprejete leta 2006 in takrat očitno projekt ni bil ustrezno predstavljen širši slovenski javnosti. V odločanje so bili v precejšnji meri vključeni lokalni deležniki, na nacionalni ravni pa se je resna razprava začela šele v zadnjih mesecih, je povedal za MMC. Kot meni, je trenutna razprava kakovostna.

"Posledica tega je tudi to, da se je resnejša javna razprava začela šele, ko je investicija že v teku. Tudi cilji samega projekta se sčasoma očitno spreminjajo. Z vidika ukrepov proti podnebnim spremembam je dobro, da bodo zaustavljeni bloki od 1 do 4 in da bo blok 5 čim prej prešel v hladno rezervo. To bomo upoštevali pri oblikovanju dologoročne podnebne strategije, v kateri bo, kot kaže, TEŠ 6 po letu 2016 ostal edini termoenergetski objekt na premog v Sloveniji," je še povedal.