Slovenija 15. septembra 2016 na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški zaradi kršitve pravic Ljubljanski banki pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij.

Kot je ob vložitvi tožbe pojasnil takratni minister za pravosodje Goran Klemenčič, v njej Slovenija dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje in s tem v več pogledih kršile evropski pravni red, ki izvira iz evropske konvencije o človekovih pravicah.

Slovenija, ki je bila do nedavnega stoodstotna lastnica NLB-ja, se je znašla v nezavidljivem položaju, saj je morala na eni strani izplačati varčevalce LB-ja na Hrvaškem in v BiH-u, na drugi strani pa je Hrvaška v zadnjih 25 letih storila vse, da prepreči poplačilo terjatev LB-ja do hrvaških podjetij.

LB je kot največja banka v nekdanji Jugoslaviji namreč financirala številna hrvaška podjetja, ki pa po razpadu skupne države niso poravnala svojih zapadlih obveznosti do banke. Gre predvsem za posojila in garancije, odobrena po letu 1980.

Ljubljanska banka je zato že z letom 1991 začela pošiljati terjatve, a ji je v več kot 80 postopkih, ki so se nanašali na milijonske zneske, v dobrih 25 letih na hrvaških sodiščih uspelo izterjati le okoli 700 tisoč evrov. Več kot polovica podjetij, ki so dolgovala Ljubljanski banki, je medtem že šlo v stečaj.

Slovenija zahteva 360 milijonov evrov odškodnine

Slovenija Hrvaško sicer toži zaradi kršitve 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin do pravice do pravičnega sojenja, vključno načela enakosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb in sojenja v razumnem roku. Ob vložitvi tožbe ja zahtevala tudi najmanj 360 milijonov evrov odškodnine.