Široka gradbena reforma je lani požela precej pozornosti javnosti, saj je predvidevala ukinitev gradnje v lastni režiji. Početja, ki je med Slovenci precej priljubljeno: po nekaterih podatkih so namreč kar polovico hiš v naši državi zgradili lastniki sami. Dolgo pripravljani gradbeni zakon pa je prejšnji teden - vsaj kar zadeva samograditeljstvo - čez noč dobil 180-stopinjski preobrat. Koalicijski poslanci so na seji delovnega telesa DZ-ja vložili dopolnila, ki določeni obliki samograditeljstva puščajo popolnoma prosto pot, sporočajo gradbeni podjetniki pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS), ki so nad potezo politike ogorčeni. Ne le zaradi vsebine, ki po njihovem prinaša nevarne stavbe in nelojalno konkurenco; sprašujejo se tudi, čemu so dve leti sploh sodelovali pri pripravi. Poslance pozivajo, naj sporno vsebino spremenijo, in če ne bodo uslišani, se bodo proti njej bojevali "z vsemi legitimnimi razpoložljivimi sredstvi". Ministrstvo pa je v odzivu, ki je v polnosti objavljen na dnu članka, zagotovilo, da bodo pravila za vse enaka.

Predlog gradbenega zakona, ki naj bi zamenjal obstoječi zakon o graditvi objektov, ima že precej dolgo brado. Pisanje je trajalo desetletje, zakon je šel skozi več javnih obravnav in tudi več tisoč pripomb zainteresirane javnosti. Tudi Obrtna zbornica Slovenije je sodelovala in naposled z ministrstvom za okolje uskladila večino podrobnosti, je na medijski konferenci povedal predsednik OZS-ja Branko Meh. Tako je predlog maja letos šel v parlamentarni postopek tudi s podporo zbornice.

Med drugim je predvideval poenostavitev pridobitve gradbenega dovoljenja, odpravo termina gradnja v lastni režiji ter uvedbo instituta vodje gradnje; tj. pooblaščenega gradbenega inženirja ali pooblaščenega arhitekta, ki bi nadziral vsakršno gradnjo, pa naj bo to enostavnega hleva ali trgovskega centra.
Vložitev skoraj opolnoči
Vse to ostaja tudi po sporni seji odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer so člani poslanci malo po 23. uri zvečer vložili omenjena dopolnila, in to ob številnih opombah zakonodajnopravne službe DZ-ja. Le ena razlika je, ki gre OZS-ju v nos. Investitorju ne bo treba izbrati pooblaščenega izvajalca gradbenih del, temveč bo gradnjo - če je za lastne potrebe - izvajal sam.
Natančneje. Za OZS je sporna dopolnitev 11. točke 3. člena predloga zakona, ki opredeljuje pojem investitorja. K sprva predlagani definiciji, da je investitor "udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja", je dopolnilo dodalo besedilo, da je investitor tudi tisti, ki "prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam".

"Za nas in za manjše gradbince je to popolnoma nesprejemljivo. To delo, če sam gradiš, je zagotovo delo na črno in tudi nasploh neka zibelka dela na črno," je izjavil Janko Rozman, sekretar sekcije gradbincev pri OZS-ju, ki napoveduje porast šušmarjev.

Po njegovi presoji gre tudi za nelojalno konkurenco. Gradbinci so kot pooblaščeni izvajalci del primorani zadostiti številnim predpisom in zahtevam zakonodaje, samograditelji pa ne. "Nismo enakopravni z investitorji, ki gradijo sami. Kot izvajalci moramo imeti ustrezno izobražen kader, zagotavljati varstvo pri delu, zdravniške preglede, elaborate ..., in če gradiš sam, nič od tega ne potrebuješ," je naštel Zoran Simčič, gradbinec in predsednik sekcije gradbincev pri OZS-ju.

Objekti bodo po mnenju OZS-ja grajeni nekakovostno in bodo zato nevarni. "Takšnih objektov ne more graditi vsak, ker so nevarni za ljudi. Morajo jih strokovnjaki. Pod ploščami živijo ljudje, jaz si ne predstavljam, kako si vlada to zamišlja," je zatrdil prvi mož zveze. "Vsako leto ob vremenskih ujmah vidimo, kaj se dogaja s strehami. Bog ne daj, da pride kakšen potres," je bil ogorčen Rozman.

Na plečih davkoplačevalcev
Opozarjajo tudi na finančne posledice za državo. Obrtnik bo plačal davke in prispevke, šušmar pa ne. Še več: če se bo obrtnik pri delu poškodoval, posledice nosi sam ali njegov delodajalec. In če bo preiskava ugotovila najmanjše odstopanje od predvidenih ukrepov za varnost pri delu, bo poplačal tudi vse zdravljenje prek "zloglasih regresnih zahtevkov" zavarovalnic. Poškodovani šušmar pa bo pristal na plečih vseh davkoplačevalcev, je opozoril Meh.

Še najbolj jih jezi, da je prosta izbira izvajalca predvidena za prav vse tipe objektov, tudi za najbolj zahtevne gradnje. Gradbinci pri OZS-ju poudarjajo, da je samogradnja nasploh nesprejemljiva, a kot kompromis zakonodajni veji oblasti predlagajo: prosta izbira izvajalca naj se omeji le na gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Kateri objekti so enostavni in nezahtevni, sicer trenutno še ni določeno. Izvršna veja oblasti bo to določila s podzakonskim aktom pol leta po sprejetju gradbenega zakona.
"Na boljšem ne bo nihče. Ne zares in ne dolgoročno. Mogoče bodo samograditelji, ker se bodo izognili eni fazi, torej pridobitvi izvajalca. Trgovska veriga se bo lotila gradnje sama, brez vodje del, brez zavarovanja odgovornosti in vsega, kar mora pridobiti registrirani izvajalec. S tem ne bo imel nekega pozitivnega učinka nihče," je dejal Rozman.

Samogradnja naj bo natančno opredeljena
Če že imamo samogradnjo, naj bo v zakonodaji natančno opredeljena, je pozval Rozman. Kot primer je podal samogradnjo na nekem drugem področju, pri manjših plovilih. Vsak lahko zase izdela manjše plovilo. A zanj mora pripraviti načrt, pridobiti nadzornika, nato pa še kontaktirati s tehničnimi in davčnimi organi. Če tega ne stori, plovilo ostane na suhem. Nekaj podobnega naj država pripravi za področje gradbinstva, in to premišljeno, po javni razpravi, ne pa čez noč, je sklenil OZS-jevec.

Kaj še predvideva gradbeni zakon
Predlog zakona, kot ga je pripravilo okoljsko ministrstvo (in še brez dopolnil), predvideva še precej drugih vidnih ukrepov. Za začetek: objekti niso več samo stavbe, temveč tudi številni drugi posegi v prostor, s čimer se urejenost in državni nadzor širita.

Številne spremembe se nanašajo na gradbeno dovoljenje. To bo po novem združeno z okoljskim dovoljenjem. Ne bo potrebno za odstranitev objektov, za začasne oz. sezonske objekte ter za širjenje vzdrževalnih del; za nadzor naštetega pa bodo pristojne občinske inšpekcije. Zgrajeni objekti bodo nadalje lahko imeli manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, nr da bi tvegali neskladnost in posledice; med katerimi je tudi odstranitev. Tudi nasploh bo po trditvah ministrstva pridobivanje gradbenega dovoljenja precej bolj preprosto, bolj strnjeno in dokumentacijsko manj zahtevno.

Potrebna soglasja bodo prekvalificirana v mnenja, s čimer bodo posredno omogočili "uravnoteženje med varstvenimi in razvojnimi interesi". Bodo pa mnenja občin obvezujoča.
Državni organi bodo v postopkih obvezno podajali nezavezujoče informacije oziroma svetovali.

Vsako gradnjo bo moral nadzirati vodja gradnje. Ta bo dejavno bedel nad izpolnjevanjem predpisanih zahtev, zlasti nad skladnostjo z gradbenim dovoljenjem in nad skladnostjo z gradbeno-tehničnimi predpisi, pa tudi nad varnostnimi razmerami. Za pridobitev uporabnega dovoljenja bo dovolj pridobitev nekaj izjav, med njimi od vodje gradnje, da je vse izvedeno v skladu s pravili.
Predvidena je legalizacija nekaterih črnih gradenj, in sicer "nenevarnih dovoljenih gradenj", starejših od 20 let. To bi se storilo v 5-letnem prehodnem obdobju od uveljavitve zakona.
V sklopu gradbene reforme sta sicer še osnutka zakonov o urejanju prostora in o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki pa še nista v parlamentarnem postopku.