V letu dni so se storitve v povprečju podražile za 3,2 odstotka, blago pa za 0,6 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 0,9 odstotka oz. 0,5 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 0,6 odstotka.

Oktobra so k letni primerjavi največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene iz skupine stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. V tej skupini se je najbolj podražilo zbiranje odpadkov, in sicer za 18,2 odstotka. Po 0,3 odstotne točke sta k inflaciji prispevali 1,5-odstotna podražitev hrane in brezalkoholnih pijač ter 3,4-odstotna podražitev raznovrstnega blaga in storitev.

Na drugi strani je letno inflacijo najbolj, za 0,2 odstotne točke, znižala pocenitev pogonskih goriv. Bencin in dizelsko gorivo sta se pocenila vsak za 4,5 odstotka.

V mesečni primerjavi pa so na zvišanje cen življenjskih potrebščin najbolj vplivali dražja obleka in obutev; oblačila so se podražila za 3,8 odstotka, obutev za pet odstotkov. Za 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišale tudi 2,2 odstotka višje cene goriv in maziv za osebna vozila.
Na drugi strani so mesečno inflacijo znižali za 9,3 odstotka cenejši počitniški paketi, in sicer za 0,3 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 1,5-odstotna (v oktobru 2018 2,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,7-odstotna (v enakem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.

Statistiki so spomnili še, da je bila letna stopnja inflacije v državah članicah ekonomske in monetarne unije (EMU), merjena z omenjenim indeksom, v septembru 0,8-odstotna (v avgustu enoodstotna). V državah članicah EU-ja je bila 1,2-odstotna (v avgustu 1,4-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (-0,5-odstotna), najvišja pa v Romuniji (3,5-odstotna). V Sloveniji je bila 1,7-odstotna.