Sorodna novica Z začetkom leta 2023 bodo, kot kaže, najvišje plače znova obdavčene na prejšnji ravni

Sorodna novica DZ z zamudo vendarle sprejel dohodninsko novelo

Na finančnem ministrstvu so pripravili nekaj sprememb zakona o dohodnini, ki naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2023. Med drugim predvidevajo ustavitev zviševanja splošne olajšave in vrnitev obdavčitve najvišjih plač ter najemnin na prejšnje ravni. Več o predlogu na povezavi desno. V Odmevih sta ga komentirala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Pahor. Vprašanja je zastavljal Igor E. Bergant.

Če prav razumem prve odzive sindikatov na predlagane spremembe, so ti pozitivni. Lahko na kratko pojasnite, zakaj?
Lidija Jerkič: Pravzaprav te spremembe sledijo opozorilom, ki smo jih sindikati imeli v času sprejemanja davčne reforme pod prejšnjo z vlado. Takrat smo bili nasprotniki sprejema reforme, ki je na eni strani resda razbremenjevala plače, pa po našem prepričanju ne na pravi način; na drugi strani pa razbremenjevala tudi kapital in v skupnem seštevku prinesla precejšnji manko v državno blagajno. Te spremembe odpravljajo največje nedoslednosti oziroma tiste največje napake, na katere smo opozarjali. Zlasti pozdravljamo dvig – ne splošne olajšave, ta ostaja nekoliko nižja – ampak te druge, dodatne olajšave, ki bo prinesla več tistim prejemnikom ne samo z minimalno plačo, ampak tudi nekaj nad. Pozdravljamo tudi vrnitev nazaj s 45 na 50 odstotkov zadnjega davčnega razreda. Nekoliko simbolična se zdi razbremenitev mladih. Morda je to dober nastavek za prihodnost, zagotovo pa ne rešitev. Še mogoče en droben komentar: 137 evrov na letni ravni tistim, ki imajo najnižje plače, pomeni precej. Minus, ki ga bodo zdaj deležni tisti v najvišjem dohodkovnem razredu, približno 200 evrov na mesec, njim pri 6000, 7000 neto ne pomeni ničesar, na drugi strani v blagajni pa seveda veliko.

Kakšen pa je vaš pogled na to reformo reforme, ki naj bi bila po prvih izračunih celo javnofinančno nevtralna?
Marko Pahor: Vsekakor se tukaj pridružujem mnenju. Gre za pozitivno spremembo oziroma za zaustavitev negativnih sprememb. Prejšnja reforma zagotovo ni bila skladna s tistim, kar naj bi bili nameni. Tukaj se sicer morda razhajamo z gospo predstavnico sindikatov. Načeloma naj bi bila prejšnja reforma namenjena razbremenitvi tistih srednjih dohodkov, tehničnega osebja, ki je najmanj konkurenčno. Ampak samo s spreminjanjem splošne davčne olajšave se tukaj bolj malo naredi. Tukaj je veliko prostora za neko prihodnjo reformo. Zdaj to spremembo dejansko vidim kot neko uravnavanje, pripravljanje nekih temeljev za korenitejšo reformo. Bi pa v nasprotju z gospo, ki pozdravlja dvig stopnje v najvišjem davčnem razredu, na to gledal bolj kritično. Namreč, z vidika signala kot takega delodajalcem in tudi bolje plačanim zaposlenim je to slab signal. Po drugi strani davčno to nič kaj veliko ne pomeni, kajti zelo majhen delež zaposlenih je dejansko v tistih najvišjih razredih.

Zanimivo, ker ste omenili, da gre za neke vrste pripravo prave reforme, ki naj bi prišla potem prihodnje leto. To je tudi sistem te vlade. Najprej nekaj majhnih korakov, potem pa napoved nečesa precej večjega. Kakšna pa bi morala biti prava reforma?
Marko Pahor: Korenita reforma zahteva veliko več preračunov, simulacij, videti je treba, kaj je, treba je spremljati, kakšna bo gospodarska situacija. Ker trenutne napovedi so zdaj relativno črne. S tega vidika je zaustavitev padanja davčnih prihodkov dobra. Kajti glede na to, kaj se nam obeta, morda ne bo toliko padca davčnih prihodkov, ampak bo pa potreba po precej višjih davčnih izdatkih. Tako da je ohranjanje neke baze davčnih prihodkov tukaj kar pomembno.

Kje bi morali poprijeti pri reformi, ki šele prihaja?
Marko Pahor: Slovenija relativno zelo zaostaja pri davkih na premoženje – in to vse premoženje. Ekonomska teorija o davkih na premoženje načeloma govori, da naj bi bili relativno nevtralni glede na obliko premoženja. S tega vidika je bila sprememba znižanja davčne stopnje zgolj za eno posebno obliko premoženja oziroma na eno obliko dohodka od premoženja, to je oddajanje nepremičnin, slaba, saj se jo obravnava ugodneje kot druge prihodke od premoženja. To, ko se vrača na iste ravni kot preostalo premoženje, je morda že zametek tega, kaj lahko pričakujemo. Torej, da bo vse premoženje obdavčeno in vse približno po enakih stopnjah.

Kje pa bi po mnenju sindikatov aktualna vlada o pravi reformi, ki bi šele prišla, prijela, če citiram gospoda Žvegliča, bika za roge?
Lidija Jerkič: Tega bika za roge šlata bolj kot prijema že nekaj vlad. Mislim, da smo ves čas v nekem tempu spreminjanja in napovedovanja dohodninskih reform, ki to na koncu nikoli niso. Prej sem zaradi časovnih omejitev seveda pozabila povedati kakšno stvar. Ena od stvari, ki smo jih sindikati predlagali, je tudi razbremenitev srednjega razreda. Strinjam se, da bo treba verjetno dohodninske razrede postaviti drugače. To pa je odvisno od tega, kako natančno znamo predvideti dogajanje in kako hkrati upoštevati tudi priporočila OECD-ja, ki nam ne govorijo samo o tem, da so plače pri nas preveč obdavčene, ampak nam vedno znova povedo tudi, da je premoženje premalo obdavčeno. To je zagotovo smer, v katero bo treba iti. Verjetno bo treba odpraviti tudi ta nesorazmerja pri obdavčitvah določenih oblik dela, ki so v tem trenutku nekakšna samopostrežba. Najdražji je delavec, ki je v rednem delovnem razmerju s pogodbo o zaposlitvi, po možnosti nadzorovan z inšpekcijo. Potem pa imamo celo paleto a la carte zaposlitev, zlasti je tukaj to področje espejev, in tega se ta reforma ni dotaknila. Se pa napoveduje v razpravah. Tukaj bo seveda treba biti pozoren, da ne po nerodnem stisnemo s trga prekarcev oziroma da jih zaščitimo. Da pa poberemo od tistih, ki dodatno zaslužijo kar precej.

Čaka nas, oziroma že živimo v zelo nenavadnem svetu. Vojne, suše, energetska draginja ... Kako predvidljivo je sploh gospodarsko okolje za reforme v prihodnjih letih?
Marko Pahor: Gospodarsko okolje je vedno nepredvidljivo. Prav zaradi tega je previdnostna komponenta teh zdaj predlaganih sprememb z ekonomskega vidika zelo dobrodošla. Ohranjanje neke baze pobranih davkov je s tega vidika v nepredvidljivih časih zelo pomembno. Če se bodo kazale ugodne gospodarske razmere, ima vlada lahko veliko manevrskega prostora, morda tudi pri posrednih davkih, ne toliko pri neposrednih. Če pa ne, bo morala tudi intervenirati. Bolj verjetno kot ne se bodo proračunski izdatki povečevali tudi ob tem, da Evropska centralna banka zaostruje monetarno politiko, to negativno vpliva na gospodarsko rast. Recept, da ta ne pade preveč, je v trošenju države. Na to je treba biti pripravljen.