Gospodarska aktivnost v najpomembnejših trgovinskih partnericah in tudi v Sloveniji se je v drugem četrtletju znižala, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Povečala se je anketna brezposelnost, znižala povprečna bruto plača.

Razmere ostajajo zaostrene tudi na finančnih trgih, kjer je dostop do tujih virov še naprej omejen, posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju so zaostreni, banke pa tudi ne pričakujejo povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po posojilih, ugotavlja Umar.

Manj kreditiranja gospodarstva
V finančnem sistemu se stvari še poslabšujejo. Obseg posojil domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 milijonov evrov. Najbolj, za 451,3 milijona evrov, so se v tem obdobju zmanjšala posojila podjetjem in nefinančnim institucijam. Z izjemo stanovanjskih so se zmanjšala tudi posojila gospodinjstvom. Večja so bila le posojila državi, ki se večinoma lahko financira le pri domačih bankah.

Dostop do tujih virov financiranja je ostal omejen. Podjetja, ki so se v enakem obdobju lani zadolževala, in domače banke se v tujini razdolžujejo. Neto odplačila tujih obveznosti bank so v sedmih mesecih znašala 1,7 milijarde evrov, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani.

Naraščanje brezposelnosti
Drugo četrtletje so zaznamovale tudi zaostrene razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih se je tudi v drugem četrtletju zmanjšalo in ostalo nižje tudi na medletni ravni. Še naprej pa se je zmanjševalo tudi število registriranih brezposelnih oseb, ki je bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,8 odstotka. "Manj registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani pa je predvsem rezultat več umika iz evidence brezposelnih in več vključitev v javna dela," pravijo na Umarju.

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju znižala predvsem zaradi junijskega znižanja plač v javnem sektorju in sektorju država ob uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ. Povprečna bruto plača se je v javnem sektorju in sektorju država po desezoniranih podatkih znižala za 1,1 oz. 1,2 odstotka, v zasebnem sektorju pa je ostala nespremenjena.