Ministrstvo za finance je sicer z dvema predlogoma zakonov (o upravljanju kapitalskih naložb države in preoblikovanju Kada in Soda) pripravilo takšen model, ki bi omogočil ustanovitev nove agencije za upravljanje državnega premoženja, s čimer se vzpostavlja vprašanje, kaj bo s Kadom in Sodom. Minister pravi, da bo Kad v skladu s koalicijsko pogodbo približan Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ukinitve tega paradržavnega organa pa še ni mogel potrditi.

Nova zavarovalnica, ki bo skrbela za štiri velike pokojninske sklade
Dodal je, da je Kad stabilen in pomemben dejavnik, ki je tudi v krizi zelo dobro služil slovenskemu gospodarstvu, "zlasti na njegovem najbolj ranljivem delu, kjer banke s posojili niso zmogle vstopiti".

V najnovejšem predlogu zakona o preoblikovanju Kada in Soda po Križaničevih besedah ostaja točka, ki predvideva, da se bo oblikovala zavarovalnica, ki bo skrbela za štiri velike pokojninske sklade, največji med njimi je pokojninski sklad javnih uslužbencev, ostaja pa tudi to, da se bo Kad verjetno vključil v mešane slovensko-katarske in slovensko-kuvajtske kapitalske družbe oz. mešane sklade, ti pa naj bi služili predvsem naložbam v slovensko infrastrukturo.

Prihodki se bodo stekali v Zpiz
Ostaja tudi Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki aktivno upravlja s Kadovimi deleži v družbah Adria Airways, Aero, Elan Skupina, Elektrooptika, Fotona, Novoles, Paloma, Rimske terme, Unior in Vegrad.

S preostalim premoženjem Kada bo verjetno upravljala nova agencija, prihodki od morebitnih prodaj pa se bodo po novem stekali v Zpiz, je zatrdil Križanič.

Glede Soda nič novega
Sod, katerega življenjska doba se sicer izteče leta 2016, naj bi po novem ostal v zdajšnji obliki. Strateške naložbe bi ostale na Sodu, a naj bi jih ta upravljal v sodelovanju z omenjeno agencijo. Da bi lahko Sod pokrival svoje obveznosti, ki letno znašajo okoli 200 milijonov evrov, bi mu država zagotavljala sredstva v obliki poroštva ali denarja, s čimer bi postopoma odkupovala strateške naložbe.
MMC je že poročal, da v novem predlogu ni več poimensko opredeljenih strateških naložb (po prvotnem predlogu deleži v NLB-ju, Zavarovalnici Triglav in Luki Koper ter tudi v NKBM, Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Petrolu, Krki in Pozavarovalnici Sava). Vprašanje strateških naložb naj bi se namreč reševalo v okviru strategije dela že omenjene agencije.

Zares: Najprej zakona, nato razmišljanje o umiku iz gospodarstva
In kaj o tem menijo koalicijske parlamentarne stranke? V SD-ju pravijo, da so zadeve še odprte, v Zaresu pa se zavzemajo za to, da bi dala vlada sprejemanju zakonov o upravljanju z naložbami in preoblikovanju Soda in Kada prednost pred ciljem, vezanim na umik države iz gospodarstva. Podpredsednik stranke Andrej Rus je ob tem povedal, da se jim zdi primerno, da bi s Kadovim in Sodovim premoženjem upravljala nova agencija, saj naj bi bilo s tem priložnosti za nepregledne posle z državnim premoženjem manj, kot jih je zdaj.

V LDS-u so še nekoliko zadržani, načelno pa menijo, da je treba biti pri prodaji državnega premoženja previden - še posebej v teh časih, ko je zaradi krize finančna vrednost premoženja nižja.

DeSUS: Boljša prejšnja različica predloga o preoblikovanju Kada in Soda
Nezadovoljen pa je prvak DeSUS-a Karl Erjavec, saj je prepričan, da se koncepti zakona spreminjajo kar čez noč, zato stranka upokojencev še vedno podpira predlog, ki ga je ministrstvo za finance pripravilo skupaj s Kadom. Ta je predvidel, da bi ob preoblikovanju Kada izdali obveznico v vrednosti 900 milijonov evrov. Z njo bi upravljal Zpiz, od tu pa bi se za potrebe pokojninske blagajne letno namenilo 46 milijonov evrov. Na drugi strani najnovejša rešitev ni ustrezna, saj bi po besedah Erjavca premoženje Kada porabila v dveh do treh letih.