Slovenija naj bi leto končala s 4,4-odstotno gospodarsko rastjo, ki bo, po mnenju komisije, po padcu na 2,9 odstotka prihodnje leto, leta 2010 zrasla na 3,7 odstoka BDP-ja. Država bo leto končala s 6,2-odstotno inflacijo, ki naj bi se v prihodnjih dveh letih spustila na 3,7 oziroma 3,1 odstotka, predvideva Evropska komisija.

Evropska komisija je letošnjo gospodarsko rast ocenila za 0,2 odstotne točke nižje kot v spomladanski napovedi, še bolj občutno navzdol pa je popravila napoved rasti za prihodnje leto, ki tako ne bo 3,8-odstotna ampak le 2,7-odstotna.

Gospodarska rast v Sloveniji je druga najvišja v EU-ju; višjo ima le Slovaška, ki bo članica evrskega območja postala leta 2009. Glavni razlog za visoko rast gospodarstva je sicer domače povpraševanje. Letos so bile posebej močne bruto naložbe v osnovna sredstva (12,6-odstotno povečanje na letni ravni), rasle pa so tudi naložbe, predvsem v povezavi z gradnjo avtocest. V drugi polovici leta naj bi se naložbe umirile, padla pa naj bi tudi rast zasebne porabe, kar gre pripisati visoki inflaciji. Pomembno se je znižala rast uvoza, je še ugotovila komisija.

Rast v EU-ju se bo skoraj umirila
Gospodarska rast na ravni EU-ja bo letos 1,4-odstotna, v naslednjih dveh letih pa bo padla na 0,2 in 1,1 odstotka BDP-ja. Rast v evrskem območju bo po napovedih Evropske komisije še nižja, in sicer 1,2-odstotna letos, 0,1-odstotna prihodnje leto in 0,9-odstotna leta 2010. Tako bo gospodarska rast v evrskem območju, ki je še lani znašala 2,7 odstotka, padla na zgolj desetino odstotka.

Napovedi inflacije ostajajo podobne spomladanskim. Letos naj bi inflacija znašala 3,5 odstotka, prihodnje leto naj bi se znižala na 2,4 in leta 2010 padla na 2,2 odstotka. V območju z evrom bo inflacija letos 3,5-odstotna, leta 2009 naj bi se znižala na 2,2 odstotka in leta 2010 na 2,1 odstotka.

Države na robu recesije
Napoved Evropske komisije kaže, da so evropska gospodarstva močno prizadeta zaradi svetovne finančne krize, saj med drugim padajo cene nepremičnin, ob tem pa tudi zunanje povpraševanje. Položaj kljub sprejetju ukrepov za stabiliziranje finančnih trgov ostaja negotov, zato so tveganja glede napovedi precejšnja, poudarja komisija in dodaja, da je precej držav že v recesiji ali na njenem robu.

Umar: Napoved EU-ja nižja, ker bolj upošteva krizo
V uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poudarjajo, da je jesenska napoved Evropske komisije za gospodarsko rast v Sloveniji nekoliko nižja od jesenske napovedi Umarja. Kot glavni razlog za to vidijo dejstvo, da je bila napoved komisije pripravljena kasneje in zato bolje upošteva poslabšane gospodarske obete.

V Umarju pa so za letošnje in prihodnji dve leti gospodarsko rast v Sloveniji ocenili na 4,8, 3,1 in 4,0 odstotka, pri čemer poudarjajo, da so razlog za razliko predvsem nižje napovedi rasti izvoza in zasebne potrošnje.

Glede na to, da je bila napoved komisije pripravljena kasneje kot jesenska napoved Umarja, lahko razlike, zlasti za prihodnji leti, v precejšnji meri pojasnimo s poslabšanimi obeti v mednarodnem gospodarskem okolju in manj optimističnimi poslovnimi pričakovanji, povezanimi s posledicami učinkov finančne krize, so poudarili na uradu.

V spodnji fotogaleriji so vam na voljo grafične predstavitve napovedi inflacije in gospodarske rasti (klik za povečavo).

C. R.