Doslej so tiho prenašali brezizhodnost in ponižanje, odslej ne bodo več molčali, pravijo. Zbrali so se pred nekdanjimi mehaničnimi delavnicami Primorja oziroma njihove nekdanje družbe Instalacije in z dokumenti dokazovali, da jih je "mati" izigrala, poteptala.

"Ko se je Primorje začelo majati, nas je Dušan Črnigoj pod prisilo izločil iz družbe matere, iz Primorja, d. d. Na vrat na nos smo morali sprejeti pogodbe o zaposlitvi v Instalacijah. Grozili so nam, da nas bodo vrgli na cesto, če ne podpišemo. Ne razumem, zakaj smo morali v novo hčerinsko firmo, če smo zanjo opravljali povsem isto delo, kot smo ga vsa leta prej za Primorje. V pogodbi je bilo črno na belem zapisano, da 'v slučaju prenehanja poslovanja Primorja Instalacij dobimo ponovno zaposlitev v Primorju, d. d.'. Toda sledila je prevara … Ko je nastopil 'veliki pok', ko so se začeli vrstiti stečaji vseh družb Primorja – so nas prehiteli po desni! Mati, torej družba Primorje, d. d., je šla v stečaj le en sam dan prej kot naša hčerinska družba Instalacije … In mi smo ostali brez vsega … Če so naši kolegi delavci iz krovne družbe vendarle dobili nekaj poplačil po stečaju pred skoraj dvema letoma, mi nismo dobili niti ficka," je razočaran Viktor Praček, dolgoletni delavec.

Niti na zavodu jih ni več
Nekdanji delavci Primorja oziroma Instalacij – družbe, ki jo je Dušan Črnigoj s svojo vodstveno ekipo očitno ustanovil kot nekakšen "finančni odvod" med grabežljivim lastninjenjem Primorja – so na cesti. Marčelo Troha: "Na zavodu za zaposlovanje sem bil dvanajst mesecev, pred pol leta pa mi je tam potekel status. Ostal sem brez vsega. Nič nimam – ne denarja, ne dela, ne možnosti za preživetje! Pol leta že živim v popolni brezizhodnosti!"

Tudi Dušan Ožbot, ki je v Primorju in zadnja leta v Instalacijah pustil vse svoje žulje - več kot 37 delovnih let, je obupan: "7. februarja mi je poteklo nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Prestar in preveč zgaran sem, da bi me še kdo vzel v službo. Kaj naj storim?" Viktor Praček je razočaran: "Vsi so dvignili roke od nas. Ne vemo, kaj bo z nami. Jaz imam pri Primorju Instalacijah za 17 tisoč evrov prednostnih terjatev. S tem denarjem bi dostojno preživel stara leta, toda očitno ga ne bom videl."

Stečajne mase ni bilo
Stečajna upraviteljica Primorja Instalacij Marina Marin Pilej je prav tako skeptična: "Stečajne mase ob začetku stečaja ni bilo praktično nič! V poslovnih knjigah je bil knjižen drobni inventar, zaloge materiala, ki ga ni bilo, in poslovne terjatve, izkazane v večini do družb v sistemu Primorje, ki so bile ali so šle pozneje v stečaj. S pomočjo nekdanjih zaposlenih sem odkrila odpadno železo na dvorišču in silos, ki je bil na dan začetka stečaja prepeljan v Laže na lokacijo Cestnega podjetja Nova Gorica. Za železo sem prejela 36.252 evrov in za silos 4700 evrov."

In ne le da ni bilo stečajne mase – tudi sogovornikov po uvedbi stečaja ni imela. Pilejeva se spominja junija 2012: "Na dan stečaja so bili delavci na čakanju, v družbi ni delal nihče, direktorji, ki so se izmenjali v zadnjih nekaj mesecih pred uvedbo stečaja, pa itak niso vedeli nič … Na primer Šinigoj je bil direktor za en samcat teden, tako da je le vložil predlog za stečaj."

Terjatev imajo Instalacije kar za dober milijon evrov. Stečajna upraviteljica še vedno čaka na sklep o preizkusu terjatev. Upa, da ga bo končno dobila te dni. Iz česa oziroma s čim bo poplačala upnike, pa ne ve.

Stopili bodo skupaj!
Nekdanji sindikalisti v Primorju so stopili na pomoč obubožanim delavcem Instalacij. Ilija Vukoje pravi: "Ko so družbe Primorja padale kot domine, to je bilo začetek poletja 2012, smo upali, da bodo stečaji hitrejši in učinkovitejši. Da bomo delavci dobili to, kar nam je bivše vodstvo pokradlo. Vsaj del denarja. Dostojanstvo so nam tako in tako uničili … Ampak zgodi se nič. Samo stroški stečaja rastejo! Stroški stečaja Primorja, d. d., so zdaj težki že več kot pet milijonov evrov, ob tem so delavci dobili komajda petnajstino svojih terjatev. Bivši zaposleni v Instalacijah pa niso dobili še niti ficka! Zato bomo kot bivši sindikalisti pritisnili na vse možne vzvode, da tudi v Instalacijah dobijo vsaj del svojega denarja. Čim prej!"

Peter Praček, prav tako nekdanji sindikalist, dodaja: "Če ne bo šlo drugače, bomo pripravili tudi proteste! Za takšne razmere sicer ne krivimo samo stečajnih upraviteljev, tukaj so vpletena tudi sodišča. Že res, da so sodniki zasuti z ogromno zadevami. Toda lačna usta tega ne vedo!" In lačnih nekdanjih delavcev Primorja je vse več!

Ovadbe proti Črnigoju se vrstijo
Imena in priimki krivcev za propad Primorja so v Vipavski dolini znani. Eden od obupanih delavcev je bil ob zadnjem protestu pred Primorjem jasen: "Že res, da Duško sedi v koprski knjižnici, toda za njegova zaporniška kosila in večerje, za njegove čiste zaporniške rjuhe plačujem jaz! Na račun mojih žuljev živi pod ključem! Naj mu zarubijo, zasežejo vse, kar je nakradel – pa naj si sam plačuje zaporniški polni penzion … In veste – ni samo on kriv za propad Primorja. Lakomnih in požrešnih je bilo okoli njega še kar nekaj Ajdovcev! Pa se zdaj prosto sprehajajo okoli Primorja! Počakajte, da se Duško v zaporu zlomi, da zapoje! Potem bo vrsta bivših direktorjev Primorja pred zaporniški vrati dolga!"

Res je, da se ovadbe proti Dušanu Črnigoju kar vrstijo. Zdaj je vložena že tretja ovadba – tokrat zaradi domnevne zlorabe položaja in pranja denarja, sta potrdila Marko Zaman, ki zastopa interese družbe Primorje v stečaju, in Branka Oven, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici. Nekdanji prvi mož Primorja je bil dvakrat že obsojen: 14-mesečno zaporno kazen v zadevi Čista lopata prestaja v koprskem zaporu, triletna zaporna kazen v zadevi Stavbenik (nakup delnic iz leta 2001) pa še ni pravnomočna.

Mojca Dumančič, TV Slovenija