Za gradnjo prve avtoceste pri nas se je odločila takratna slovenska republiška vlada, ki ji je predsedoval Stane Kavčič, Slovenija in takratna Jugoslavija pa se je s tem pridružila dvajseterici evropskih držav, ki je že imela avtoceste v skupni dolžini 17.500 kilometrov. Največ avtocest je imela Nemčija s 6.219 kilometri, sledila je Italija s 4.323 kilometri, Francija s 1.715 in Avstrija s 553.

Potrebo po sodobni štiripasovni cestni povezavi med Vrhniko in Postojno so že tedaj narekovale prometne obremenitve, saj je pred štirimi desetletji na tem odseku povprečni letni promet znašal približno osem tisoč vozil dnevno. Vse do danes je omenjeni odsek ostal med najbolj obremenjenimi v državi, saj ga v povprečju vsak dan prevozi več kot 50 tisoč vozil. Velik delež med njimi predstavljajo tovorna vozila.

Posojilo Mednarodne banke za obnovo in razvoj
Poleg vloženega znanja je uresničitev gradnje prve slovenske avtoceste zahtevala tudi precejšnja finančna sredstva, ki jih Slovenija ni bila sposobna zagotoviti sama. Del denarja za gradnjo je v obliki posojila zato prispevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj.

Naložbena vrednost projekta izgradnje odseka je bila leta 1969 ocenjena na približno 528 milijonov takratnih dinarjev, a je bila po oceni strokovnjakov končna vrednost višja za od 20 do 30 odstotkov.

Pospešena gradnja po osamosvojitvi
Avtocestni sistem so nato skozi leta nadgrajevali in do leta 1990 je bilo zgrajenih 198 kilometrov avtocest pri nas. Najprej je bil zgrajen odsek med Vrhniko in Postojno, nato polovična avtocesta med Hočami in Arjo vasjo, sledile so avtocesta med Postojno in Razdrtim, med Ljubljano in Vrhniko, zahodna obvoznica v Ljubljani, avtocesta med Ljubljano in Kranjem, hitra cesta skozi Maribor, del obalne ceste med Srminom in Koprom ter predor Karavanke.

Po osamosvojitvi Slovenije je stekla pospešena gradnja avtocestnega sistema, tako je do danes zgrajenih že skupno 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 163 kilometrov priključkov nanje in 27 kilometrov počivališč. Najbolj izstopajoče je rekordno leto 2008, ko je bilo za promet odprtih kar 100 kilometrov novih avtocestnih povezav.