Dobro razpoloženi Berlusconi, Erdogan in Putin. Foto: EPA
Dobro razpoloženi Berlusconi, Erdogan in Putin. Foto: EPA
Putin je bil po dogovoru z Erdoganom zelo zadovoljen. Foto: EPA

Ob navzočnosti italijanskega premierja Silvia Berlusconija sta premierja podpisala dogovor, katerega bistveni del je dovoljenje Ankare, da lahko oba partnerja pri projektu gradnje plinovoda Južni tok, ruski gigant Gazprom in italijanski energetski koncern Eni, začneta raziskovanje morskega dna v turški ekonomski coni v Črnem morju.

Prav zaradi sodelovanja družbe Eni je svoj dopust prekinil tudi italijanski premier Silvio Berlusconi.

Južni tok bo potekal prek Črnega morja do Varne v Bolgariji, od tam pa po jugozahodnem kraku skozi Grčijo do južne Italije, po severozahodnem pa čez Srbijo in Madžarsko do Avstrije. Predvidoma pa naj bi en odcep potekal tudi skozi Slovenijo do severne Italije, vendar meddržavni sporazum med Slovenijo in Rusijo o gradnji tega kraka plinovoda še ni podpisan.

Gazprom se želi z gradnjo Južnega toka (in Severnega toka po Baltiku do Nemčije) izogniti Ukrajini, saj je v zadnjih letih med državama že večkrat "počilo". Za uspeh projekta je bilo bistveno dovoljenje za potek po morskem dnu v Črnem morju, kjer ima nadzor Turčija. Ta bi moral ob morebitni turški zavrnitvi potekati pod vodami, ki jih nadzoruje Ukrajina, kar bi mu vzelo smisel.

Sredi julija je Turčija že podpisala tudi sporazum o sodelovanju o gradnji drugega plinovoda Nabucca, s katerim si želijo evropske države zagotoviti neodvisnost od ruske oskrbe s plinom.

Po večmesečnih pogajanjih so Turčija, Avstrija, Madžarska, Romunija in Bolgarija v Ankari podpisale sporazum o gradnji plinovoda, ki naj bi v prihodnje preprečil plinske krize, kakršni smo bili priča na začetku leta. Projekt EU-ja, ki se je začel leta 2002, končal pa se bo leta 2013, naj bi stal okoli 8 milijard evrov. Kot mogoči dobavitelji plina se omenjajo tudi Egipt, Iran, Azerbajdžan, Rusija in Turkmenija.

Približno 3.300 kilometrov dolg Nabucco od Turčije do Baumgartna v Avstriji bo tržišče oskrbel s plinom iz kaspijske regije in srednje Azije, zadostil pa naj bi okoli 10 odstotkom povpraševanja v Evropi oz. bodo po njem letno pridobili 31 milijard kubičnih metrov plina.