"Konec leta so volitve, zato pričakujemo, da bo Trump naredil vse, da jih dobi. Iran je lahko samo začetek, na domačem parketu pa ima v rokavu še infrastrukturne projekte (ali vsaj govorjenje o njih). Priporočilo: drži za pogumne, prodaj za vse druge, ampak ne na silo," so vlagateljem priporočili pri Vzajemci skupini, kjer menijo, da so vrednotenja na ameriških trgih že precej visoka, zato je naložbene priložnosti bolje iskati v Evropi. "Priporočilo: kupi Veliko Britanijo, Španijo, Francijo in Italijo ter prodaj Nemčijo." Tudi Ljubljanska borza ponuja nekaj priložnosti, že zaradi visokih dividend. Mitja Baša iz Triglav skladov je za Radio Slovenija omenil dve delnici: "Izpostavil bi dobre obete za Petrol in Krko, kjer pričakujemo dobre rasti prihodkov in dobičkov."
V bankah 20 milijard, v vzajemnih skladih le 2,7 milijarde
Ker imamo Slovenci na bankah za kar 20 milijard evrov vlog in depozitov, ki z upoštevanjem inflacije izgubljajo vrednost, je smiselno razmisliti o vstopu na delniške trge, morda prek vzajemnih skladov. V njih varčuje 450 tisoč Slovencev, ki imajo skupno za 2,7 milijarde evrov premoženja. Če ne bo nevarnih zaostrovanj odnosov med ZDA in Iranom, tudi Marko Bombač iz NLB skladov ne vidi razlogov, da ne bi del prihrankov končal na delniških trgih, saj bodo centralne banke še naprej vodile politiko izredno nizkih (ali celo negativnih) obrestnih mer. "Pozitivni gospodarski cikel se bo podaljšal. Vrednotenja na delniških trgih so sicer nadpovprečna, a so delnice še vedno zanimiva naložbena kategorija." Če povzamemo slišana mnenja: raje delnice kot obveznice in raje evropske kot ameriške delnice.
Dow Jones (New York) | 29.348 točk |
S&P 500 (New York) | 3.329 točk |
Nasdaq (New York) | 9.389 točk |
DAX30 (Frankfurt) | 13.526 točk |
Nikkei (Tokio) | 24.041 točk |
SBITOP (Ljubljana) | 905 točk |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: 0,24 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: 1,84 % |
EUR/USD | 1,109 |
EUR/CHF | 1,0727 |
bitcoin | 9.080 USD |
nafta brent | 64,59 USD |
zlato | 1.557 USD |
evribor (šestmesečni) | -0,332 % |
Institucionalni vlagatelji naj bi bili vse bolj previdni
Podpis prve faze trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko je medtem poskrbel za še en pozitiven teden na Wall Streetu, pomagal pa je tudi podatek o 0,3-odstotni decembrski rasti ameriške trgovine na drobno na mesečni ravni (na letni ravni je bila rast 5,8-odstotna) in spodbuden začetek sezone objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Borzniki so tako podaljšan konec tedna (v ponedeljek je v ZDA praznik, dan Martina Luthra Kinga) dočakali z novimi rekordi, v celotnem tednu pa so Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq porasli za okrog dva odstotka. Besedna zveza "new all-time record" (nov rekord) je postala del vsakdana, se pa postavlja vprašanje, kdo je na nakupni strani najbolj dejaven. Pokojninski in vzajemni skladi ("smart money") naj bi bili namreč vse bolj previdni. Če rast poganjajo predvsem mali (nepoučeni) vlagatelji (dumb money), je popravek navzdol blizu ...
Kitajska lani z najnižjo rastjo po letu 1990
Tudi evropske borze so, merjeno z indeksom Stoxx 600, splezale na nov zgodovinski vrh. Evropski komisar za trgovino Phil Hogan, ki z ameriškimi kolegi nadaljuje pogovore o trgovinski menjavi med partnericama, je optimističen in meni, da bosta obe strani ugodno rešili odprta vprašanja. Kaže, da vendarle ne bo novih carin na evropske avtomobile. Za rast indeksov so zaslužni tudi kitajski makroekonomski podatki. Industrijska proizvodnja (6,9-odstotna rast v primerjavi z decembrom 2018) in prodaja na drobno sta decembra porasli močneje od pričakovanj, letna gospodarska rast drugega največjega svetovnega gospodarstva pa je bila pri 6,1-odstotka v skladu z napovedmi. Po zahodnih standardih je to izjemna rast, za Kitajsko pa neprepričljiva in najnižja po letu 1990.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje