Po podatkih vse od leta 1945 je delniški indeks S & P 500 v septembru v povprečju izgubil 0,73 odstotka, kar pomeni najslabši mesec za vlagatelje. Gre za edini mesec, ko so delnice v New Yorku (v povprečju) večkrat padle (56 %) kot porasle (44 %) in za edini mesec, ko je imel tehnološki indeks Nasdaq (izračunavajo ga od leta 1971) negativne donose (v povprečju minus 0,86 %). Tudi tokrat je kar nekaj poznavalcev posvarilo tržne udeležence, naj se pripravijo na še kakšno razočaranje, toliko bolj zaradi slabe avgustovske predstave delniških indeksov. Zgodovina namreč pravi, da v primerih, kadar S & P avgusta pade za vsaj dva odstotka (vsi trije vodilni newyorški indeksi so prejšnji mesec izgubili okrog dva odstotka), september postreže s še večjimi padci.

Stiglitz: Fed ni opravil domače naloge
Seveda se lahko razplete tudi popolnoma drugače, marsikaj pa bo odvisno od makroekonomskih objav. Zadnji teden je prinesel objave svežih številk o inflaciji in tudi o gibanjih na ameriškem trgu dela. Inflacija v območju evra je avgusta ostala nespremenjena pri 5,3 odstotka (v Španiji je bila najnižja, 2,4-odstotna), v ZDA pa je indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE) avgusta na letni ravni porasel za 3,3 odstotka, potem ko je bil julija 3,0-odstoten. Bazični indeks PCI (core PCI), očiščen cen hrane in energentov, se je zvišal za 4,2 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji. Znani ekonomist Joseph Stiglitz je bil v pogovoru za CNBC kritičen do Feda in pravi, da ni opravil domače naloge, predvsem pa je lani zgrešil v napovedi, da je inflacija le prehodne narave in da jo poganja presežno povpraševanje, v resnici pa so bili krivi predvsem šoki na ponudbeni strani (pomanjkanje surovin, čipov in podobno).

Brezposelnost v ZDA najvišja po skoraj letu in pol
V petek je ameriško ministrstvo za delo sporočilo, da je bilo avgusta ustvarjenih neto 187 tisoč novih služb, brezposelnost pa je porasla na 3,8 odstotka, kar je največ po februarju 2022. Hkrati so pristojni precej navzdol revidirali julijske podatke o novoustvarjenih delovnih mestih. Očitno se dogaja tisto, za kar si prizadeva Fed: trg dela kaže vse več znakov šibkosti, to pa bo posledično umirilo inflacijo in jo sčasoma le približalo ciljnima dvema odstotkoma. Ameriška centralna banka je zaradi previsoke inflacije od lanskega marca kar enajstkrat zvišala obrestno mero, tako da je ta zdaj v razponu med 5,25 in 5,50 odstotka, kar je največ v več kot dveh desetletjih. Na septembrski Fedovi seji verjetno ne bo sprememb, zadnje projekcije pa kažejo, da bi lahko tudi na seji konec oktobra obresti ostale nespremenjene.

Nafta najvišje letos
Podobna pričakovanja so tudi pri napovedovanju prihodnjih potez Evropske centralne banke. Analitiki Morgan Stanleyja menijo, da ECB ne bo več zaostroval denarne politike, saj se je gospodarska slika preveč poslabšala. Če so prej menili, da bo ta mesec potreben še en dvig, zdaj trdijo, da je bil junijski deveti zaporedni dvig obresti tudi zadnji v tem ciklusu. Centralnim bankam sicer zadnje tedne "nagaja" naftni trg – vse višje cene nafte bodo namreč še dodatno podžigale inflacijo. Cena brenta se je zadnji teden povzpela za pet odstotkov, podobno tudi cena ameriške lahke nafte WTI, ki je prvič po novembru spet dosegla 85 dolarjev, potem ko so bili objavljeni podatki o vnovič nižjih zalogah surove nafte v ZDA. Poleg tega se krepijo pričakovanja, da bo Savdska Arabija v oktober podaljšala zavezo o nižji proizvodnji v višini milijon sodov dnevno.

Cinkarna s 77 odstotkov nižjim dobičkom, lepe številke Equinoxa
Ljubljanski borzi je po zelo spodbudnih gibanjih v prvih šestih mesecih poleti vidno zmanjkalo sape, kar seveda ni le posledica že izplačanih dividend večine elitnih podjetij, ampak tudi slabših poslovnih rezultatov. Avgusta se je vrednost indeksa SBITOP znižala za skoraj osem odstotkov. Tudi v zadnjem tednu je šlo navzdol, Zavarovalnica Triglav je sporočila, da bo letošnji dobiček pred obdavčitvijo manjši za 80 odstotkov. Razočarala je tudi Cinkarna, ki je v prvem polletju ustvarila sedem milijonov evrov čistega dobička, kar je 77 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki družbe so nazadovali za 28 odstotkov na 96,4 milijona evrov. Je pa s poslovnim izidom v prvi polovici leta pozitivno presenetil najmlajši član indeksa SBITOP Equinox Nepremičnine, ki je povečal FFO (oz. pobrane najemnine, ki so osnova za izplačilo prihodnjih dividend) za skoraj 20 odstotkov glede na primerljivo lansko obdobje.

Poplave precej vplivale na pesimistično trgovanje
Na visok avgustovski padec indeksa SBITOP so vplivale tudi katastrofalne poplave. Da so šle precej navzdol delnice obeh zavarovalnic, je seveda logično, a posredno so "trpeli" tudi preostali blue-chipi. Tako ali drugače. Mali delničarji, ki so v poplavah utrpeli škodo, so s hitro prodajo delnic enostavno prišli do denarja, ki ga bodo namenili obnovi, dodatno pa je za negotovost na domači borzi poskrbela še vlada z napovedjo dodatne obdavčitve bank (in morda tudi kapitalskih dobičkov in dividend). Za laično javnost je ta ideja zelo privlačna, saj so banke ob vseh dokapitalizacijah in določenih ekscesih postale že osovražene (zato ji je treba "zapleniti" večstomilijonske dobičke), strokovnjaki pa imajo številne pomisleke in se sprašujejo, kdo bo naslednji. Morda Krka, ki je imela lani ob nepričakovani rasti ruskega rublja tudi "presežne dobičke"?

V kratkem bo znano, kako bo vlada obremenila bančni sektor
"Pri obnovi bodo morali več prispevati tisti, ki lahko. Banke so gotovo eden od – recimo temu – dobitnikov specifičnih razmer v bančništvu v letu 2023, kar je posledica politike Evropske centralne banke. Največja slovenska banka je sicer medtem že napovedala, da bo zvišala obrestne mere za depozite, s tem pa smo enega od ciljev, ki sicer ni vezan na poplave, že dosegli. Kakor koli, banke bodo letos ustvarile zelo visoke dobičke, z njimi smo v intenzivnih pogovorih, pa tudi z Banko Slovenije. V prihodnjih dneh bo znano, kakšen naj bi bil ustrezen prispevek bančnega sektorja oziroma kakšna bo dodatna obremenitev," je v Odmevih na TV Slovenija povedal minister Klemen Boštjančič.