Križanič je ob pregledu prvega leta svojega mandata dejal, da je bilo njegovo ministrstvo zaradi gospodarske in finančne krize v tem času izredno obremenjeno. Trenutno preučujejo možnost, da bi davčno razbremenili najslabše plačane zaposlene. Novi dohodninski razredi niso predvideni, je pa Križanič napovedal možnost zvišanja olajšav. "Ta pomoč pa mora biti takšna, da ne bi še dodatno povečali primanjkljaja," je dejal.

Sredi krize je plače težko zviševati
Čeprav je ob prihodu na ministrski položaj govoril o cilju, da bi minimalno plačo zvišali na 1.000 evrov, pa minister zdaj ugotavlja, da je sredi krize plače težko zviševati: "To sem napovedal v primeru, da vodimo normalno evropsko razvojno politiko, ki spodbuja uvajanje novih izdelkov in tehnologij, ustanavljanje novih podjetij, povezovanje znanosti in gospodarstva ter temelji na ekonomiji znanja."

Koalicija si je sicer zastavila za cilj zvišanje splošne olajšave pri dohodnini, a to po Križaničevih besedah v trenutnih razmerah ni izvedljivo. Zvišanje davka na dodatno vrednost za eno odstotno točko, ki jo napovedal še prejšnji minister Andrej Bajuk, ostaja odprto, a tudi tega v tem času ne morejo realizirati.

Pripravljajo strategijo izhoda iz tega položaja Sicer pa na finančnem ministrstvu pripravljajo osnutek strategije za izhod iz krize. Gre za ukrepe na področju sociale, ki jih je Slovenija uvedla v začetku tega leta. Krize še ni konec, je ugotovil Križanič. Do postopne rasti je sicer prišlo že v drugem četrtletju, ko je vlada začela uvajati protikrizne ukrepe, a je očitno strah pred dodatnimi tveganji tako velik, da investicijsko povpraševanje še ni začelo kazati znakov oživljanja, je dodal.