Grožnja delodajalcev z odpovedjo kolektivnih pogodb dejavnosti je bila kaplja čez rob že tako nezadovoljnim delavcem v zasebnem sektorju, kjer rast plač ne sledi gospodarski rasti. Lidija Jerkič je ob tem poudarila, da so kolektivne pogodbe že tako ali tako skozi zadnje desetletje nazadovale, saj so se iz njih črtale številne pravice delavcev, obenem pa tarifni del kolektivnih pogodb sploh ne sledi rasti minimalne plače in vključuje zneske, ki so krepko pod minimalno plačo.

"Če bi ta tako opevani socialni dialog deloval, potem sploh ne bi bilo treba urejati dviga plač z zakonom," je poudarila Jerkičeva in se ob tem vprašala, ali gredo pogajanja tudi na področju menedžerjev v take skrajnosti zaradi napovedanega dviga prihodkov v znesku 30 evrov.

Shod na Dimičevi 5. decembra
Prav zato so sindikati napovedali protestni shod 5. decembra na Dimičevi ulici, kjer imajo sedež nekatera delodajalska združenja. Kot je napovedala Jerkičeva, so shod sklicali v razmeroma kratkem času, s shodom pa želijo nasprotovati grožnjam o odpovedi kolektivnih pogodb, poleg tega pa izraziti podporo zakonu o minimalni plači in zahtevam po višjih plačah, ki v času konjunkture ne sledijo dvigom dobičkov podjetij.

Jakob Počivalšek iz konfederacije Pergam pa je ob tem dodal, da bo shod le prvi korak v sindikalnih dejavnostih. Počivalšek je ob tem poudaril, da je zaradi razkoraka med tarifnim delom kolektivnih pogodb, kjer so zneski znatno pod minimalno plačo, potreben nov plačni dogovor. Shod sicer podpirajo tudi sindikati javnega sektorja, ki glede na potek pogajanj prav tako razmišljajo o protestnem shodu pred vlado.

V kolektivnih pogodbah zneski pod minimalno plačo
Počivalšek je ob tem dejal, da tudi v panogah, ki jih pokriva konfederacija Pergam, že desetletje opazujejo nazadovanje pri pogajanjih, ki ostajajo na mrtvi točki. "Zato so tudi izjave, ki smo jih brali v teh dneh, da bo zakon posegel v sistem plač po tarifnih pogodbah v kolektivnih plačah, zgolj cinizem," je dejal Počivalšek in opozoril, da se razkorak med minimalno plačo in plačami, opredeljenimi v panožnih kolektivnih pogodbah, zgolj povečuje.

Lidija Jerkič je ob tem poudarila, da sta cilj delodajalske strani ukinitev vseh panožnih kolektivnih pogodb in njihov prenos na raven podjetja, kjer bi se pogajali s sindikati v podjetjih oziroma kar neposredno z delavci. "To pa vemo, kam vodi, saj ni naključen razmah prekarnosti v dejavnostih, ki niso urejene s panožnimi kolektivnimi pogodbami." Jerkičeva je ob tem dodala, da niso zgolj tarifni deli tisti, ki jih urejajo kolektivne pogodbe, temveč so z njimi urejeni tudi dodatni dopusti, dodatki zaradi zahtevnega dela, regresi, jubilejne nagrade in vse drugo. Brez kolektivnih pogodb pa bo "pravice delavcev ščitil le še zakon".

Molk organizacij ob grožnji ZDS-ja
Na vprašanje, s katerim izmed delodajalskih združenj je dialog najbolj zaostren, je Lidija Jerkič odgovorila, da je grožnja o odpovedi kolektivnih pogodb prišla od Združenja delodajalcev Slovenije. Glede na to, da preostala delodajalska združenja temu niso nasprotovala, pa sindikati štejejo, da se s to grožnjo tudi strinjajo.

Jerkičeva je ob tem poudarila, da shod podpirajo poleg sindikatov javnega sektorja tudi različni sindikati industrijskih in storitvenih dejavnosti. Vabijo pa tudi druge sindikate, da se pobudi pridružijo. K sodelovanju so med drugim povabili svobodni sindikat Slovenije, Sindikat športnikov Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije. Poudarila je tudi, da so na shod vabljeni tudi vsi, ki so tako ali drugače nezadovoljni s svojimi plačami.

Smole: Težava ni v 30 evrih, temveč v odsotnosti dialoga
V Združenju delodajalcev Slovenije odgovarjajo, da so plače v gospodarstvu vsa leta rasle, tudi v času najhujše krize, zahteve za zvišanje na splošno pa se jim ne zdijo upravičene. "Rast plač v gospodarstvu se določa v bipartitnem socialnem dialogu med socialnimi partnerji posamezne gospodarske panoge," je dejal generalni sekretar združenja Jože Smole in ponazoril, da denimo farmacija in tekstilna industrija nimata enakih izhodišč. Ob tem pa so dvigi lahko tudi višji, kjer si podjetja lahko to privoščijo.