Uradno o razlogih odhoda ne želita govoriti - toda zakaj? Sta izgubila zaupanje v njihov sistem dela - tako kot številni delovno aktivni prebivalci, ki se v sindikate enostavno ne želijo več včlanjevati? Tako kot bi se morala reformirati politika, bi se morali reformirati tudi sindikati. Vsi - ne zgolj največji.

Da je nekaj narobe, povedo tudi podatki o številu članov v sindikatu - pred leti je bil delež vključenih v sindikate med aktivnim prebivalstvom 40-odstoten. Pred tremi leti le še 26 odstotkov. O tam, ali res zapušča ZSSS, Goran Lukič še ne razkriva, saj je le na kratko odvrnil: "Več o tem bom povedal prihodnji teden. "

Do delovanja sindikatov je še posebej kritičen sodelavec Inštituta za socialno varstvo Vid Žiberna. Če gledamo zgolj zadnjih 20 let, so naši sindikati ustavili vse pomembne reforme - in to brez temeljitih argumentov, zgolj s populizmom. "Prepričan sem, da niso bili zagovorniki pravic delavcev, ampak branilci svojih rent, ki jih uživajo v družbi."

Nekateri sindikalni voditelji so na svojih položajih že več deset let, članstvo je kritično, a zelo apatično in nezahtevno, ocenjuje profesor ekonomske fakultete Marko Jaklič. Sindikati so nujni in pomembni, a bi morali biti drugačni. Zgled naj jim bodo Skandinavci - tam je vključenost mladih v sindikate 80-odstotna. Sicer pa: v pravno urejeni državi, kjer se zapisane pogodbe spoštujejo, zagovornikov delavskih pravic sploh ne bi potrebovali.