Slovenska gospodarska rast bi se občutno znižala tudi, če ne bi bilo splošne gospodarske krize, saj rast, ki smo jo dosegali v letih 2007 in 2008, ni bila realna, je v oddaji Nedeljski gost Vala 202 dejal ekonomist in predavatelj na več univerzah Mojmir Mrak. Takrat je sam večkrat opozoril, da bi bilo treba zmanjšati proračunske odhodke, a se z njim niso strinjali niti nekateri ekonomisti.

"Slovenija je peljala razvoj, ki je bil pregret," se spominja. V takem okolju po njegovih besedah ni težko voditi gospodarske politike, saj so se proračunski prihodki večali, povečevali pa so se tudi odhodki, ne da bi bilo treba komur koli kaj vzeti. Del naših današnjih težav zato izvira tudi iz časov pred krizo.

"DZ postaja vmesna stopnja do referenduma"
Je pa res, da v naši državi bistveno bolj kot drugod gospodarsko krizo spremlja tudi politična. "Očitno nekaterih stvari v času tranzicije nismo uredili tako, kot bi jih morali." Tako se nam zdaj dogaja, da se ne sprejemajo niti odločitve, za katere vsi vemo, da bi se morale. "Nesprejemljivo je, da parlament postaja vmesna postaja do referenduma." To namreč opazijo tudi v tujini, kar se že zrcali v nižanju bonitetnih ocen.

Ljudje se ne zavedajo, da gre zares
Majhna država, kot je Slovenija, pa je na spremembe bonitete bistveno bolj ranljiva kot velike države. Ne samo, da bo denar v tujini dražji, lahko se nam celo zgodi, da denarja za nas sploh ne bo, pojasnjuje Mrak. A ljudje se po njegovih besedah očitno še vedno ne zavedajo, da gre zares, in mislijo, da bo nekako že šlo naprej. "Podobno kot, ko letiš proti steni in dokler se ne zaletiš, še vedno drviš. Je pa škoda, če se bomo morali zaleteti v steno, da bomo videli, kaj je treba storiti."

To bi namreč pomenilo, da ne bomo več sami odločali in določali o svoji fiskalni politiki. "Odgovor je v naših rokah, če bomo politiko vodili tako, da bomo obvladovali težave." Zato Mrak upa, da bomo kmalu našli soglasje, kako izpeljati potrebne reforme. Prav tako je po njegovem mnenju težava v Sloveniji tudi ta, da mislimo, da smo več, kot resnično smo. Spomnil je namreč na povabilo v Višegrajsko skupino, ki ga nismo sprejeli, zdaj pa nas prehitevajo tri izmed štirih držav v tej skupini (Poljska, Češka in Slovaška).

Evropska unija je neoperativna
A težave niso le slovenske, saj tudi v Evropi ni političnih voditeljev, ki bi ljudem lahko razložili, kaj je trenutno pametno narediti. Evropa vse bolj izgublja na svetovnem prizorišču tudi zato, ker ni enoten, samostojni igralec. "Na globalnem nivoju je Evropa neoperativna in to bo treba razrešiti," je prepričan.

Sam se na kakšnem političnem položaju (še) ne vidi. Do zdaj je sodeloval z vsemi slovenskimi vladami, vendar predvsem pri posameznih projektih. Poti v aktivno politiko ne išče, a se drži tudi načela, da nikoli ne reci nikoli.