Oblikovalci lestvice izpostavljajo indeks kot podrobno kvantitativno orodje, ki odločevalcem pomaga bolje razumeti, kako spodbujati inovativnost, gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. V okviru raziskave so 126 držav razvrstili glede na 80 kazalnikov, med njimi so stopnja vlaganj v intelektualno lastnino, ustvarjanje mobilnih aplikacij, izdatki za izobraževanje ter znanstvene in tehnične publikacije.

Kitajska je z lanskega 22. napredovala na 17. mesto, kar je generalni direktor WIPO-ja Francis Gurry izpostavil kot preboj za državo, ki se spoprijema s hitrim prestrukturiranjem pod okriljem vladne politike, ki daje prednost raziskavam in intenzivnemu razvoju. Medtem ko so ZDA padle s četrtega na šesto mesto, je Kitajska po njegovih besedah inovacijska elektrarna, ki proizvaja veliko število vodilnih visokotehnoloških podjetij in inovacij, ki spreminjajo življenja.

Poročilo sicer ugotavlja, da se je skupina srednje in slabo razvitih držav uvrstila občutno bolje, kot pa bi lahko sklepali glede na njihov gospodarski razvoj. Iz podsaharske Afrike je denimo na lestvici šest inovativnih držav, med njimi Kenija, Ruanda in Južna Afrika, iz vzhodne Evrope pet.

Svoje uvrstitve so letos izboljšali tudi Indonezija, Malezija, Tajska in Vietnam ter se približali najinovativnejšim državam v svoji bližini, kot so Kitajska, Japonska, Singapur in Južna Koreja.

Sloveniji, ki je leta 2017 zasedala 28. mesto, letos na 30. mestu delata družbo Ciper na 29. mestu ter Italija, ki je uvrščena mesto pod njo. Izmed sosednjih držav je Avstrija na 21. mestu, Madžarska na 33. in Hrvaška na 41.