Tekoče gorivo, ki je bistveno prispevalo k letni deflaciji, se je v letošnjem letu pocenilo za 18,2 odstotka, pogonsko pa za 15,6 odstotka. Skupno je padec cen naftnih derivatov k letni deflaciji pripeval 1,1 odstotne točke.

Poleg naftnih derivatov so k deflaciji za 0,2 odstotne točke prispevale še nižje cene obutve in oblačil ter nižje cene počitniških paketov, ki so k deflaciji prispevale 0,1 odstotne točke.

K letni rasti cen so največ (0,2 odstotne točke) prispevale višje cene telefonskih storitev in aparatov in višje cene hrane, pri čemer se je najbolj podražilo sadje. Po 0,1 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale višje cene komunalnih in drugih storitev, opreme za šport in zavarovanja.

Cene življenjskih potrebščin so na mesečni ravni v povprečju ostale nespremenjene. Povprečje zadnjih 12 mesecev kaže na 0,4-odstotni padec cen, medtem ko je bilo povprečje v enakem obdobju lani 0,4-odstotna rast cen.

V evroobmočju 0,1-odstotna deflacija
Tudi celotno evroobmočje je oktobra zaznalo deflacijo, in sicer 0,1-odstotno. Tudi v evroobmočju so k deflaciji najbolj prispevale nižje cene energentov, narasle pa so cene hrane, alkohola in tobaka. Podrobnejše podatke o deflaciji v evroobmočju bo Eurostat objavil 16. novembra.