OZS je sporočil, da je 92 odstotkov anketiranih za ukinitev premikanja ure. Urne kazalce zdaj premikamo dvakrat letno. Za 95 odstotkov vprašanih je uskladitev časovnega pasu z državami članicami EU-ja in s sosednjimi državami zelo pomembna, saj bi poenotenje časa na notranjem trgu EU-ja pozitivno vplivalo na gospodarstvo, predvsem zaradi usklajenih delovnikov. Prehodno obdobje pred dokončno ukinitvijo premikanja ure ni potrebno, je ocenilo 99 odstotkov vprašanih. "Ukinitev premikanja ure naj vse države uvedejo hkrati," so še poudarili na zbornici.

Evropska komisija je sicer sredi septembra predlagala, da bi se premikanje ure odpravilo že prihodnje leto, vendar so prometni ministri konec oktobra na neformalnem srečanju ocenili, da bo to zelo težko uresničljivo, saj da je treba razrešiti nekatere notranje pomisleke. Po predlogu komisije naj bi se države tudi same odločile, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas.

Večina anketiranih proti premikanju ure
Predlog je izvedljiv le, če ga bodo potrdili vse članice in Evropski parlament. Po predlogu komisije naj bi članice Bruselj nato do aprila prihodnje leto obvestile, ali so se odločile za poletni ali zimski čas. Evropska komisija je poleti izvedla javno posvetovanje, v okviru katerega se je 84 odstotkov od 4,6 milijona v posvetovanju sodelujočih Evropejcev izreklo proti premikanju ure. Ta številka sicer predstavlja manj kot odstotek celotnega prebivalstva v EU-ju.

Več kot tri četrtine anketirancev oz. 76 odstotkov je izkušnje s spreminjanjem časa dvakrat na leto ocenilo kot zelo negativne ali negativne. Kot razloge za prenehanje spreminjanja časa so navajali pomisleke v povezavi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.

V Sloveniji se je spletnega posvetovanja udeležilo 0,73 odstotka ljudi, 87 odstotkov jih je podprlo ukinitev premikanja ure, 13 odstotkov pa bi jih obdržalo trenutno ureditev. 80 odstotkov jih je navedlo, da imajo s premikanjem ure negativne ali zelo negativne izkušnje.