Les v Sloveniji je neustrezno izkoriščen, so poudarili udeleženci foruma, ki je potekal v Cerknici. "Slovenija vsako leta izvozi milijon kubičnih metrov lesa, vendar pa gre za hlodovino, ki ima najnižjo dodano vrednost," je dejala evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Moramo se ozreti po dobrih praksah iz Avstrije ali Finske in se boriti za višjo dodano vrednost, je prepričana.

"Slovenija precej zaostaja za Evropo v kontekstu lesarske industrije, še bolj pa zaostajamo na področju prepoznavnosti in blagovnih znamk," je dodal lastnik podjetja Brest Pohištvo Mitja Strohsack. Slovenija nima ustrezne prepoznavnosti, s katero bi lahko dosegali od 30 do 40 odstotkov višje cene, kot to uspeva Avstrijcem, je dejal.

Zaostali v razvoju in zaslužkih
V Sloveniji se je v zadnjih 15 letih v primerjavi z Avstrijo na zaposlenega vlagalo sedemkrat manj, je ob tem pojasnil direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS-ju Igor Milavec. V. d. direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša je med drugim izpostavil, da se premalo zavedamo, da bo les čez 10 let strateška surovina, ki je bo v Evropi primanjkovalo. To bo za Slovenijo izjemna priložnost, vendar pa jo bo treba pravilno izkoristiti, je dejal.

"V Sloveniji imamo 20 odstotkov državnih gozdov in 80 odstotkov zasebnih. Tu je največji potencial - združevanje zasebnih lastnikov," je poudaril in pojasnil, da se v državnih gozdovih poseka od 96 do 105 odstotkov potenciala za poseko, v zasebnih gozdovih pa je odstotek precej nižji in dosega le okoli 50 odstotkov.

Les uvažajo v Slovenijo
O težavi pomanjkanja hlodovine je spregovoril tudi direktor podjetja Lip Bled Alojz Burja, kjer na leto potrebujejo okoli 100.000 kubičnih metrov hlodovine, od katerih morajo skoraj 35.000 kubičnih metrov uvoziti iz Avstrije, Rusije in Češke. "Smo sredi gozdov in ne dobimo hlodovine," je dejal Burja, ki opozarja, da se zasebni les izvaža, s tem pa v Sloveniji ne ustvarja dodane vrednosti.

Evropska poslanka Romana Jordan je opozorila, da je Slovenija v vrhu na področju okoljskih dajatev, previsoke pa so tudi cene energije. Poleg tega pa so premalo izkoriščena tudi sredstva iz evropskih skladov. "Gospodarstvo bi moralo zahtevati več kot ministrstva," je poudarila.