Slovenija je država z najmanj vetrnimi elektrarnami v EU-ju. Le dve imamo, obe ob primorski avtocesti. Prvo so postavili pri Senožečah pred petimi leti in prebivalci so se takrat s tem strinjali. Zdaj pravijo, da jih moti hrup, predvsem ko močno piha.

Zato so pred tremi leti na referendumu glasovali proti, ko so nedaleč stran vlagatelji hoteli postaviti še več vetrnic. In zdaj so spet proti, ko jih spet drugi vlagatelj želi postaviti na drugi strani avtoceste. Drugo vetrnico je Slovenija dobila pred tremi leti pod Nanosom, le nekaj kilometrov stran od prve. Projekt so podprli krajani in tudi Društvo za opazovanje ptic.

Združene civilne iniciative
Trenutno je aktualnih pet lokacij, kjer bi vlagatelji radi postavili še več vetrnic: Loški Potok, Vrhpolje, Kozina in dve lokaciji pri Senožečah. Civilne iniciative pa temu močno nasprotujejo. Zdaj so se povezale med sabo in ustanovile Združenje Zeleni krog, ki ga usklajuje Diego Loredan: "Slovenije ne moremo primerjati z veliki državami EU-ja, še manj jih slepo posnemati. Po dolgih letih izkušenj, ki jih imajo države z vetrnimi elektrarnami, je odgovor jasen, vetrne elektrarne so globalna zabloda in ne rešujejo problematike podnebnih sprememb."

Vetrnice ne morejo bistveno zmanjševati onesnaženja in nadomeščati drugih vrst elektrarn, saj morajo biti zaradi nestalnega vetra drugi viri elektrarn stalno v polni pripravljenosti, pojasnjujejo v Združenju. Poleg tega pravijo, vetrnice oddajo nizkofrekvenčni zvok in infrazvok, ki naj bi bila škodljiv zdravju.

Postavitvi vetrnic nasprotujejo, ker naj bi s tem območja v naravi spremenili v industrijske cone in ker naj bi z gradnjo podpirali izključno tujo delovno silo in gospodarstvo. Zavzemajo se za ohranitev zelene Slovenije in opozarjajo, da bi vetrne elektrarne skazile njeno podobo, kar bi lahko vplivalo tudi na turizem.

V Sloveniji smo zelo nerodni
A dejstvo je, da se je Slovenija v skladu z evropsko strategijo zavezala, da bo do leta 2020 106 megavatnih ur električne energije proizvedla s pomočjo vetrnih elektrarn, kot so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo. V nasprotnem primeru nam grozijo finančne sankcije za vsak zamujeni dan.

"Prav je, da civilne iniciative opozarjajo, a argumenti, ki jih imajo, ne zdržijo povsem," pravi Vesna Kolar Planinšič, vodja Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje. Poleg tega je slovenska javnost razdeljena, hkrati ko dobivajo na ministrstvo pozive proti vetrnicam, dobivajo tudi očitke nasprotne strani, češ zakaj so tako strogi pri postavitvi le-teh. Vetrnice, pravi, niso zabloda, saj se je tehnologija iz manj učinkovitih razvila v zelo učinkovite. Vetrnice ne proizvajajo izpustov in so že zato manj obremenjujoče za okolje.

"Res je, da proizvajajo neslišni zvok, ki naj bi bil škodljiv, vendar ne vse enako," zato se na ministrstvu zavzemajo za to, da so od naselij oddaljene vsaj 1500 metrov. Strinjajo se tudi, da bi okrnili območje, če bi jih postavljali kar povprek po državi in da morajo biti zato zelo pazljivi. Sicer pa so prepričani, da so evropski turisti navajeni vetrnic, še več, to se jim zdi celo lepo, ker se zavedajo, kaj te prinašajo. Kvečjemu bi bili navdušeni, pravi Kolar Planinšičeva.

"Sicer pa v Sloveniji nimamo veliko izkušenj s tem in smo zelo nerodni. Senožeče, denimo, kjer stoji prva vetrnica, je primer slabe prakse. Investitor je šel prezgodaj do prebivalcev, še preden so na institucijah vse proučili. Najprej je treba doseči soglasja na strokovni ravni, šele potem predstaviti idejo prebivalcem," pravi Kolar Planinšičeva.

Sicer pa lahko občine manjše vetrnice, ki proizvedejo največ eno megavatno uro energije, postavijo same, brez odobritve države, za večje vetrnice pa je treba sprejeti državni prostorski načrt. In le na eni lokaciji v državi potekajo trenutno načrti za spremembo državnega prostorskega načrta, to je na Zajčici, ob avtocesti pri Senožečah.