Po besedah Saša Stanovnika* iz borznoposredniške hiše Alta pri klasifikaciji naložb pogreša konkretne dejavnike, ki so vplivali na uvrstitev posameznih naložb v določeno kategorijo. "Želel bi si bolj jasno oziroma konkretizirano strategijo, ki bi določila, katera dejavnost je strateška, v smislu, kakšni so panožni trendi, kaj se v dejavnosti dogaja, zakaj je smiselno za državljane obdržati naložbo v državni lasti, tveganja, ali ima dovolj eksternalij in katere so ... Brez tega je potem nekaj le poljubno razvrščeno," je povedal za MMC.

Dodal je, da v nekaterih družbah država že zdaj nima dovolj velikega deleža, da bi lahko na njihovo usodo pomembneje odločala, in jih zato lahko vodi le kot portfeljsko naložbo. "Nihče te ne more prisiliti, da moraš nekaj, kar imaš klasificirano kot portfeljsko, tudi privatizirati. Tu se obnašaš popolnoma ekonomsko racionalno, se pravi, ali dobivaš iz te naložbe neki ustrezni donos ali ne. In če pride do ustrezne oziroma visoke ponudbe, potem prodaš. In pri vseh naložbah, kjer ima država manj kot 25 odstotkov, se težko obnaša drugače kot portfeljski lastnik," je prepričan Stanovnik.

Pljuvanje v lastno skledo
Izpostavil je problematičnost tega, da bi država zahtevala razpršeno lastništvo, se pravi, da drugi lastniki ne smejo imeti večjega deleža kot država, saj to po njegovem mnenju druge lastnike postavlja v podrejen položaj oz. vzpostavlja dvojne standarde. Poleg tega, je pristavil, pa ti tudi to ne zagotavlja prevladujočega vpliva, če imajo drugi lastniki drugačen skupen interes.

Z omejevanjem lastništva drugih pa si država lahko že vnaprej zbije ceno za določeno naložbo, saj posameznim vlagateljem sporoča, da ne bodo mogli imeti večjega vpliva kot ona. Upoštevati je treba še to, tako Stanovnik, da med lastniki niso le tujci, ampak tudi mali delničarji in vzajemni skladi, v katere vlagajo navadni državljani.

"V resnici je za strategijo ključno, kaj imajo vsi državljani konkretno iz lastništva – bodisi od prodaje premoženja bodisi od dividend, ki ga ustvarja premoženje. Od ideologije pa se ne da plačevati računov," je še pristavil.

Konec privatizacije
"Strategija s klasifikacijo, ki jo je sprejela vlada, je katastrofa. Namesto novega poslovnega modela gremo korak nazaj. To je konec privatizacije in tipičen šolski primer političnega kupčkanja," pa se je v četrtek odzval poslanec NSi-ja Jožef Horvat.

Skrbi ga predvsem ravnanje države z Zavarovalnico Triglav, ki bo opredeljena kot strateška naložba, dokler država in Slovenski državni holding znova ne pridobita glasovalnih pravic. "Tisti, ki vsaj malo ve, kaj se dogaja na zavarovalniškem trgu, ve, da Zavarovalnica Triglav nima možnosti za rast, razen če zavarovalniški trg odpremo za zdravstvena zavarovanja," je poudaril Horvat.

Tudi njega skrbi razpršeno lastništvo, ki bo veljalo za NLB, Krko, Petrol, Savo in Pozavarovalnico Sava. "To je primer, kako se odganjajo vlagatelji. Slovenija ostaja socialistično zaprta država za vlagatelje," je še dodal.

Bolj kratki pa so bili v svojem odzivu na Facebooku v Združeni levici. Po njihovem mnenju vlada pod izrazom "strategija" "razume delno ali popolno odprodajo več kot 70 podjetij v državni lasti, vključujoč Krko, Petrol, NLB in preostanek bančnega sektorja ... Gre za odpoved odgovornosti za mnoga ključna podjetja, katerih usoda in način delovanja imata izjemen vpliv na življenja nas vseh".

SDS: Vlada ustavlja privatizacijo
V opozicijskem SDS-u so nad strategijo in klasifikacijo naložb globoko razočarani in prepričani, da vlada pravzaprav ustavlja privatizacijo podjetij, pa tudi njihov razvoj. Izpostavili so, da portfeljska podjetja v klasifikaciji večinoma predstavljajo manjše naložbe in podjetja, ki so v težavah, zato bodo kupnine zanje nizke.

Težko razumejo dejstvo, da se je vlada Mira Cerarja pri strateških naložbah odločila za razpršeno lastništvo. "S tem se jasno dokazuje, da namerava koalicija imeti še naprej vpliv in moč v podjetjih, kajti s takšnim načinom bo država ohranila svojo moč in vlogo pri upravljanju in imenovanju vseh organov upravljanja posameznih gospodarskih naložb," je na tiskovni konferenci povedal poslanec SDS-a Marko Pogačnik. Na tak način ni pričakovati, da bodo podjetja v postopku privatizacije dobila strateške lastnike.

Po njegovi oceni v obeh dokumentih manjkata tudi podatek o stanju javnih financ in o zadolženosti Slovenije v tem trenutku ter ročnost odplačil dolgov. "Prav tako nismo zasledili niti ene številke glede obveznosti SDH-j po zakonu o žrtvah vojnega in povojnega nasilja in zakonu o denacionalizaciji," je povedal poslanec SDS-a. Na finančnega ministra je naslovil vprašanje, ali bo glede na klasifikacijo SDH sploh lahko zagotovil likvidnost za poravnavo obveznosti. "Ocenjujemo namreč, da obstaja povečano tveganje, da bo s sprejemom te klasifikacije in strategije ogrožena vzdržnost pokojninske blagajne v prihodnosti," je dejal.

Ministrstvo: Kriterije smo uskladili
Vlado smo zaprosili za pojasnila glede posameznih naložb.

- Zakaj poleg Term Olimia niso na seznamu pomembnih naložb tudi Čateške toplice, ki so za regionalno gospodarstvo prav tako pomembne?
- Zakaj je smiselno, da država ohrani prevladujoč vpliv v treh skladih tveganega kapitala, ki vsi po vrsti poslujejo z izgubo in nimajo nobene pomembnejše ali donosnejše naložbe? Kakšni sta vizija in strategija lastništva v teh treh skladih?
- Zakaj je proizvajalec aluminija Talum strateška naložba, čeprav ima država v njem le nekajodstotni delež? Kakšna je vizija za lastništvo v Talumu?

Odzvali so se na ministrstvu za finance. "Kot sta na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila minister za finance in državni sekretar na finančnem ministrstvu, je bila klasifikacija naložb pripravljena na podlagi kriterijev, ki so bili predhodno usklajeni z vsemi interesnimi skupinami. Prosimo, upoštevajte te izjave. Glede turizma se je delovna skupina odločila, da ne bo razvrstila vseh štirih družb med pomembne, ampak da bo opredelila družbe nosilke razvoja turizma. V termah Čatež je država prisotna v lastništvu samo simbolično, v Termah Olimia pa s precej večjim deležem, upoštevaje posredno lastništvo preko Slovenskih Železnic. Podobno velja za Talum, ki je upoštevaje posredno lastništvo preko ELESA praktično v celoti v državni lasti. Za sklade tveganega kapitala je vse zapisano v splošnem razdelku strategije o teh družbah," so zapisali.

*Sašo Stanovnik je imetnik delnic Gorenja, Krke in Petrola