"Borze v vrtincu panike doživele najhujši udarec po črnem ponedeljku 1987," smo takrat zapisali na MMC-ju. Dow Jones je 12. marca 2020 strmoglavil za 10 odstotkov, na 21.220 točk, bitcoin je za hip zdrsnil pod 4.000 dolarjev. Čeprav svet do danes še ni opravil z epidemijo in za številne sektorje še ne moremo predvideti, kdaj se bodo pobrali, so borze prezrle vse črne makroekonomske podatke in od poletja dosegajo nove in nove rekorde, ki jih, če ne bi bilo epidemije, morda sploh ne bi bilo. Razlog za izrazito bikovska gibanja je znan: orjaški reševalni svežnji vlad in centralnih bank. Prav v četrtek je v ZDA Joe Biden podpisal 1,9 bilijona dolarjev vreden spodbujevalni sveženj, ki med drugim skoraj vsakemu Američanu prinaša tudi ček za 1400 dolarjev. "Stimulus za zdaj premaguje virus. Realne obrestne mere so negativne, kar je v zgodovini vedno pomenilo veter v hrbet vsem naložbenim razredom," v en glas zatrjujejo analitiki.

Prvič po petih letih Dow štiri tedne zapored donosnejši od Nasdaqa
Zgodovinsko nizke obresti so že vse od finančne krize pred dobrim desetletjem. Pred dnevi je bila tudi 12. obletnica dneva, ko je Dow Jones padel na 6547 točk. Zdaj je njegova vrednost točno 400 odstotkov višja! V zadnjem tednu je Dow pridobil dobre štiri odstotke, pri čemer je vsak dan postavil novo rekordno vrednost. Tudi v petek, čeprav je donosnost 10-letne ameriške obveznice dosegla 1,64 odstotka. Lastniki obveznic namreč zaradi strahu pred inflacijo, ki naj bi "udarila" po koncu epidemije, zahtevajo vse višjo obrestno mero. Negativna gibanja na obvezniških trgih (nižja kot je cena obveznic, višja je njihova zahtevana donosnost) Wall Streeta kaj dosti še ne vznemirjajo, opazna pa je slabša predstava tehnoloških delnic in rotacija v "value" delnice. Pomenljiv je podatek, da je se je indeks Dow Jones četrti teden zapored odrezal bolje kot indeks Nasdaq, kar se je zgodilo prvič po maju 2016.

ECB v okrepljene odkupe obveznic
Evropska centralna banka v četrtek (na drugi letošnji seji) ni spreminjala napovedi o gospodarski rasti. Po skoraj sedemodstotnem padcu evrskega BDP-ja v letu 2020 letos pričakuje štiriodstotno rast, prihodnje leto pa 4,1-odstotno. Inflacija naj bi bila letos 1,5-odstotna, vsaj do leta 2023 pa ni pričakovati, da bi presegla ciljno raven (2,0 odstotka). Pri ECB-ju so ponovili, da bodo neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP še naprej izvajali vsaj do konca marca 2022. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je zaskrbljena, da bi vse večje zahtevane donosnosti obveznic lahko imele neželene učinke na okrevanje, zato bo ECB v naslednjem četrtletju obveznice odkupoval v večjem obsegu kot zdaj.

V naslednjem tednu bo zasedal Fed
Spomnimo, da je ECB decembra program odkupovanja obveznic povečal za 500 milijard evrov, na 1850 milijard evrov, vse v želji, da se predvsem prezadolžene države, kot je Italija (lani je njen javni dolg dosegel skoraj 160 odstotkov BDP-ja) lažje zadolžujejo. V naslednjem tednu bo zasedala tudi ameriška centralna banka. V zadnjem času je bilo nekaj ugibanj, da bi lahko Fed napovedal manjši obseg odkupovanja obveznic (tapering). Takšna pričakovanja odraža tudi valutni trg. Vrednost dolarja se je namreč v zadnjem času okrepila, tako da je treba za evro plačati manj kot 1,20 dolarja. Dolarski indeks je sicer v torek pri 92,506 točke dosegel najvišjo raven po novembru.

Coupang v IPO-ju do 4,6 milijarde USD
Korejski spletni trgovec Coupang, katerega največji lastnik je japonski finančni velikan SoftBank, je uspešno debitiral na borzi Nasdaq. Cena delnice v javni prodaji (IPO) je bila višja od vseh pričakovanj (35 dolarjev), tako da je bila vrednost IPO-ja 4,6 milijarde dolarjev. Tako odmevnega IPO-ja v New Yorku ni bilo od prihodu Uberja leta 2019 (8,1 milijarde dolarjev). Na borzi je šla že prvi dan trgovanja (v četrtek) cena krepko navzgor, prvi posel je bil sklenjen celo pri 63,50 dolarja, kar pomeni celo 81-odstotno rast. Tržna kapitalizacija podjetja je bila tako že nad 100 milijardami dolarjev. Coupang je lani posloval z izgubo, je pa prodaja poskočila kar za 91 odstotkov, na 11 milijard dolarjev.

Bitcoin prvič nad 60 tisoč dolarji
Še bolj kot delnice so v zadnjih 12 mesecih navzgor divjale kriptovalute, na čelu z bitcoinom, tako da je vrednost celotnega kriptotržišča že nad 1,8 bilijona dolarjev. Če je bil bitcoin lani marca vreden celo manj kot 4000 dolarjev, je njegova cena včeraj prvič prebila 60 tisoč dolarjev (in se zavihtela vse do 61.750). V enem letu je bila tako rast več kot 1400-odstotna. Ključno je, da so bitcoin kot pomembno naložbo prepoznale številne pomembne finančne institucije, nekatere pa svoje dolarske rezerve že pretapljajo v bitcoine. Najbolj skrajni je ponudnik poslovne inteligence MicroStrategy, ki je pred dnevi kupil še 262 bitcoinov (po povprečni ceni 57.146 dolarjev), kar pomeni, da je skupno v bitcoin vložil že več kot dve milijardi dolarjev. Zadnji teden izstopa tudi divja rast kriptovalute CHZ (chiliz), saj se je cena povzpela kar za 700 odstotkov in za hip presegla 0,90 dolarja. Chiliz postaja vodilni ponudnik storitev fintech v sektorju športa in zabave, istoimenska veriga blokov pa predstavlja podlago za platformo Socios.com, prek katere lahko navijači podpirajo številne znane nogometne klube (Barcelona, Juventus, PSG, Atletico Madrid ...).