Dodal je, da pa se lahko zgodi, da se bo začelo za nekatere oblike dohodkov, kot so avtorske pogodbe, pogodbe o delu in študentsko delo, za katere se zdaj ne plačuje prispevkov, te začelo plačevati.

"Nismo pozabili na socialno kapico"
Šušteršič, ki je na portoroški Finančni konferenci nastopil prek telekonference, je spomnil, da je vlada že sprejela nekatere ukrepe, kot so olajšave za investicije. Po njegovih besedah je na področju davka od dohodka pravnih oseb "v bistvu že vse sprejeto", pri dohodnini pa bodo prihodnje leto začeli premikati mejo obdavčitve 41 odstotkov.

Vlada pa ni pozabila niti na zavezo iz koalicijske pogodbe o socialni kapici, ki jo bodo povezali z reformo pokojninskega sistema in trga dela, je med drugim napovedal minister.

Predlogi glede pokojninske reforme sicer še niso dodelani. Po Šušteršičevem mnenju pa je jasno, da bo za zagotavljanje vzdržnosti sistema treba okrepiti drugi in tretji steber.

Pripravljajo oceno tveganja NLB-ja
Glede NLB-ja se je Šušteršič vrnil k skrbnemu pregledu, ki trenutno poteka. Trdi, da je normalno, da želi nekdo, ki bo v banko vsaj srednjeročno vložil svoj denar, vedeti, kakšno je tveganje njegovega vložka. Ko bo ta ocena tveganja znana, pa "se bodo lahko tudi pogovarjali o možnih rešitvah".

V procesu dokapitalizacije NLB-ja so se na vladi odločili, da na pogajanjih tistim, ki bodo vložili svoj denar, ponudijo tudi spremembo razmerij pri upravljanju, tako da bi jih uskladili z deleži, ki jih bodo različni vlagatelji imeli po dokapitalizaciji.

V pripravi nove rešitve za upravljanje
Pri upravljanju državnih naložb vlada ni šla v zamenjavo vodstva ali ukinitev AUKN-ja, je opomnil Šušteršič. V pripravi pa so nove rešitve glede upravljanja naložb države, v okviru katerih naj bi nastal "slovenski sklad za upravljanje, ki bo pač to upravljal naprej".

To ne pomeni združevanja sedanjih upravljavcev, ampak "združevanje naložb, ki jih te institucije imajo, pod eno kapo, v neki novi instituciji". Tako bodo imeli enovito upravljanje, znotraj te ustanove pa bodo naložbe razdeljene v različne skupine, je še dodal.

"Tudi Zavarovalnica Triglav je lahko odprta za dokapitalizacije"
Zatrdil je, da želi država v NLB, Novi Kreditni banki Maribor in v Zavarovalnici Triglav obdržati 25-odstotni lastniški delež, a ne več kot to. "S tega vidika vladnih sklepov je tudi Zavarovalnica Triglav lahko odprta za dokapitalizacije oziroma za vstopanje dodatnih vlagateljev, ni pa to institucija, ki bi jo mi razumeli kot problematično," je povedal. Zato na vladi oziroma ministrstvu za finance tudi ni nobenih dejavnosti v smeri kadrovskih sprememb.

Glede možnosti ponovnega Agrokorjevega poskusa prevzema Mercatorja pa je Šušteršič pojasnil, da bodo v primeru spremembe lastništva NLB želje po unovčenju naložb, ki niso bančne naložbe, toliko večje. Je pa opozoril, da če bo na vladi prevladalo mnenje, da obstaja interes države o umiku iz Mercatorja, potem bo treba ta interes jasno opredeliti, tako da bo morebitnemu kupcu postavila jasne pogoje, ki bodo zavezujoči za obe strani.