Ekonomist je ob tem prepričan, da je medijski pomp okoli odobritve 115 milijonov evrov sindiciranega posojila družbi Grep (sredstva bodo poleg NLB-ja prispevale tudi druge banke: Abanka Vipa, Banka Celje, Factor banka, Gorenjska banka, NKBM, SID banka) za dokončanje projekta stožiškega stadiona prevelik. "Novinarji ste prepričani, da so Stožice slab projekt. Jaz res menim, da je to dober projekt," je prepričan Tajnikar.

Ekonomist, ki tenutno opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega odbora domačega letalskega avioprevoznika Adrie Airways, za MMC dodaja: "Morda je bil relativno zanič financiran, ker je preveč kratkoročno financiran, a to bo vseeno eden največjih trgovskih centrov v južnem delu Evrope. Zanimivo, zdaj manjka ravno ta del, ki je komercialno najbolj zanimiv - sam stadion zagotovo ni tako komercialno zanimiv." O znesku pa meni, da je čas, da vlagatelj zagotovi toliko denarja, da bo dovolj za dokončanje projekta, in da se sredstev ne posoja "po kapljicah".

Banke so v projekt že vlagale, zato ga je treba dokončati
"Glede na to, da so banke že v tem projektu, ga je zdaj treba končati," pravi Tajnikar in dodaja, da ima občutek, da se tako velik projekt, kot so Stožice, jemlje preveč zlahka, kot da bi bila to "trgovina za vogalom". "Treba je vedeti, da so to dolgoročni projekti," opozarja ekonomist, kar pomeni, da se naložbe ne morejo povrniti v dveh ali treh letih, ampak v 10 ali 15. "Sem pa prepričan, da bodo Stožice vrnile vsak cent," še pravi Tajnikar.

Zakaj se je NLB na stresnih testih odrezal slabše?
Rezultati t. i. stresnih testov, v okviru katerih so preverjali kapitalsko ustreznost 91 evropskih bank, med njimi tudi slovenskega NLB-ja, so znani. Največja domača banka se je uvrstila na rep lestvice, saj je prag kapitalske ustreznosti presegla le za malenkost. Po Tajnikarjevem mnenju je za tako slab rezultat več vzrokov: "Prvi je ta, da so zahteve za kapitalsko ustreznost drugačne, zagotovo so pomembne tudi slabe naložbe Ljubljanske banke - to so predvsem tista podjetja, ki so v stečaju oz. pred stečajem -, tretji razlog je, da je bila vpletena v te tajkunske zgodbe. Četrti razlog pa je, da banka, če bi se lotila kakšnih razvojnih načrtov, potrebuje svež kapital."

Tajnikar je še prepričan, da moramo tu zaupati menedžmentu, saj so prve poteze (v pričakovanju rezultatov stresnih testov) že potegnili - napovedali so najmanj 400 milijonov dokapitalizacije (predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič se sicer zavzema še za višji znesek, 600 milijonov).

Kaj bo z varčevalci?
"Če ima nekdo več kot 100.000 evrov prihrankov, jih je tako in tako bolje razpršiti kot pa naložiti na račun." Za zneske do te vsote namreč jamči država. Ekonomist meni, da so možnosti za propad NLB-ja zelo majhne oz. jih ni: "Če gre NLB v stečaj, bo propadlo tudi vse drugo in bo skoraj konec sveta."