Že od leta 2012 Slovenija ne dosega napredka pri Indeksu zaznave korupcije in se je pri rezultatu vnovič znašla pod povprečjem EU-ja (povprečna ocena članic: 64) in OECD-ja (povprečna ocena članic: 67). V Transparency International (TI) Slovenia, kot so zapisali v sporočilu za javnost, poudarjajo, da se pomanjkanje napredka predvsem odraža kot počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvira in odsotnost ukrepov, ki bi že obstoječa pravila udejanjali v praksi.

"V letu 2020 smo v Sloveniji sprejeli dva pomembna akta, novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in kodeks etike poslank in poslancev, a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili. Z zaskrbljenostjo se sprašujem, kje je nov program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev," je dejala Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia. TI Slovenia je namreč novembra 2020 pravosodno ministrstvo pozval, naj leto pred rokom za prenos direktive EU-ja za zaščito žvižgačev vendarle odpre javni dialog o prihodnji ureditvi zaščite žvižgačev v Sloveniji, a do danes še ni prejel odgovora, so opozorili.

Epidemija povečuje priložnosti za korupcijo

Ob objavi letošnjih izidov poudarjajo, da je epidemija covida-19 vplivala na korupcijska tveganja, saj so se v kriznih časih povečale priložnosti za korupcijo. Pri tem tudi razvitejše države niso pokazale popolne imunosti.

"Tudi v Sloveniji ob epidemiji spremljamo tveganja pri porabi javnih sredstev, skrbijo pa tudi trendi, ki razkrajajo temelje nacionalnega sistema integritete, na primer napadi na novinarje, medijske hiše, nevladne organizacije in neodvisne nadzorne institucije. Brez teh je boj proti korupciji le mrtva črka na papirju," je dejala Sedlarjeva.

TI zato priporoča krepitev nadzornih institucij, zagotovitev transparentne porabe javnih sredstev, vključno z zagotavljanjem dostopa do odprtih podatkov, ter ohranjanje demokratičnih standardov, vključno z močnimi akterji civilne družbe.

Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, tudi manj glede na delež BDP-ja vlagajo v zdravstveno varstvo..

Najslabše uvrščena soseda je Madžarska

Madžarska ostaja najslabše ocenjena sosednja država (ocena 44 in 69. mesto). Nekoliko bolje od Madžarske (a slabše od Slovenije) sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47 točk in 63. mesto) in Italija (ocena 53 in 52. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (ocena 76 točk in 15. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk.

Na vrhu in dnu ni večjih sprememb

Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Od CPI 2012 se je stanje opazno izboljšalo v 22 državah, opazno poslabšalo pa v 21 državah. Druge države niso dosegle bistvenih premikov.

Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2020 med 180 državami sta Nova Zelandija in Danska (obe z oceno 88), ki si delita prvo mesto, sledijo pa Finska, Singapur, Švedska in Švica (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje o neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene.

Dosledno z rezultati iz preteklih let so se najnižje vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi spori: Južni Sudan (ocena 12), Somalija (ocena 12), Sirija (ocena 14), Jemen (ocena 15) in Venezuela (ocena 15).

Od CPI 2012 do CPI 2020 so največji napredek v svetovnem merilu dosegle Grčija (+14), Mjanmar (+13) in Ekvador (+7). Najbolj pa so v enakem obdobju nazadovali Malavi (-7), Bosna in Hercegovina (-7) in Libanon (-5).

KPK: Razlogov za zadovoljstvo ni

Ti rezultati "ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo, ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, pa zagotovo ni – in ne sme biti – cilj naše družbe in države", so zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Preteklo leto sta najbolj zaznamovali epidemija covida-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju mnogo držav ter številna korupcijska tveganja v povezavi s tem, zato izboljšanja rezultata po oceni komisije niti ni bilo pričakovati.

Tudi KPK je v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo covida-19 zaznal številna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, za kar je komisija organom javnega sektorja že podala priporočila za ravnanje v prihodnje. "Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije," so zapisali.

KPK: Kriva ni zgolj koronakriza

Razlogov za stagnacijo pa po oceni KPK-ja "seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covidom-19". "Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira komisije – pa komisija še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb. Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati komisija še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena," so pojasnili.

To so po njihovem prepričanju nujni pogoji za učinkovitejše delo KPK-ja. "Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj komisije," so navedli. K tem ciljem pa morajo, kot so poudarili, stremeti tudi drugi. "V prvi vrsti so to najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem drugim. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k izgradnji boljše družbe," so dodali.