Poleg šibke gospodarske dejavnosti Urad za makroekonomske analize in razvoj med značilnostmi konca leta 2011 izpostavlja še poslabšanje razmer na trgu dela in stagnacijo kreditne aktivnosti domačih bank.

V Sloveniji je realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki se je sredi leta 2011 začel zmanjševati, oktobra upadel. "To je bila predvsem posledica srednje nizkotehnološko zahtevnih panog, ki proizvajajo večinoma vmesne proizvode in se po naši oceni tudi prve odzovejo na padec povpraševanja," so analitiki Umarja zapisali v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

Gospodarska klima slabša, bolje še ne bo
Oktobra se je občutno zmanjšala tudi vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, dejavnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Realni prihodek v trgovini na drobno se je od začetka druge polovice leta povečeval le zaradi rasti v trgovini z motornimi gorivi.

"Kazalnik gospodarske klime kaže, da se bo nizka gospodarska dejavnost nadaljevala tudi v prihodnje," še ugotavljajo v uradu.

Konec preteklega leta so se zaostrile tudi razmere na trgih državnih obveznic. Za umiritev razmer so evropski voditelji decembra sprejeli dogovor o fiskalnem paktu, v reševanje razmer pa se je dejavneje vključila tudi Evropska centralna banka, ki je poleg nadaljnjega znižanja ključne obrestne mere uvedla ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Na avkciji financiranja za tri leta je 523 bankam posodila 489 milijard evrov.

Slabše tudi razmere na trgu dela
Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih leta 2011 še naprej poslabševale. Konec leta 2011 se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Število delovno aktivnih pa se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 60.000.

Novembra je posojilna dejavnost domačih bank stagnirala, v enajstih mesecih leta 2011 skupaj pa se je obseg posojil domačih bank domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za skoraj 230 milijonov evrov. "Opažamo tudi umirjanje zadolževanja podjetij in nefinančnih družb ter krajšanje ročnosti kreditov, kar bi med drugim lahko bila posledica slabše percepcije Slovenije na finančnih trgih," so še poudarili v Umarju.

Banke še vedno premalo restriktivne
Banke so oktobra nadaljevale neto odplačevanje tujih kreditov, ki je v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je za desetino več kot v istem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Banke so tako še okrepile oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki so konec novembra znašale že 780 milijonov evrov, a so bile pri tem po oceni Umarja še premalo restriktivne. Obseg celotnih rezervacij in oslabitev bi namreč konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev (bonitetni razred D in E), pojasnjujejo v Umarju.