Zaradi vladnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb so bili namreč skoraj šest mesecev zaprti, vseeno pa so ustvarili za dobrih 16 milijonov evrov prihodkov in leto končali z minimalno izgubo.

Turistično podjetje, za katerega matični Unior že nekaj časa išče novega lastnika, je tako lani za okoli četrtino zaostalo za načrti in skoraj toliko tudi za letom 2019, v katerem je beležilo dobrih 21 milijonov evrov prihodkov in prvič od oddelitve iz Uniorja celo nekaj čistega dobička.

Kot v letnem poročilu ugotavlja direktorica Barbara Soršak, je epidemija precej spremenila ustaljene vzorce poslovanja, kar je vplivalo tudi na hitro prilagajanje aktivnostim za dosego poslovnih ciljev. Tudi s pomočjo vladnih pomoči so se uspeli izogniti višjim izgubam, kakršne so beležili v prvih letih samostojnega poslovanja, a so še vedno pridelali dobrih 40.000 evrov negativnega izida.

Družba je namreč lani v skladu z interventno zakonodajo, ki je bila sprejeta za omilitev posledic epidemije, skupaj prejela za skoraj 1,7 milijona evrov državne pomoči, od tega dobrih 900.000 evrov subvencij za čakanje na delo.

"Z odgovornim poslovanjem in ob pomoči vlade nam je uspelo, da se ključni kazalniki uspešnosti poslovanja, glede na leto 2019, niso še občutneje znižali," je poudarila Soršakova in dodala, da so med drugim morali tudi zmanjšati število zaposlenih za določen čas, optimizirati stroške poslovanja, vzdrževanja in porabe energentov.

Kot ob tem poudarjajo v Uniturju, se je odločitev, da so se v skladu s trendi na globalnem turističnem trgu in strateškimi usmeritvami podjetja v zadnjih letih intenzivno usmerjali v razvoj doživljajske ponudbe, izkazala za pravilno. Individualno povpraševanje po počitnicah tako na Rogli kot tudi v Zrečah se je namreč lani poleti in jeseni občutno povečalo.

Ob tem se zavedajo, da je poleg občutnega dviga prihodkov zunanjih gostinskih objektov na Rogli, obiska adrenalinskega sankališča in povečanja prihodkov iz naslova zdravstva, kjer so do konca leta celo uspeli nadoknaditi izpad spomladanskega zaprtja, k pozitivnemu trendu povpraševanj po poletnih počitnicah vplivala tudi izdaja turističnih bonov.

Družba je v svojih hotelskih zmogljivostih naštela 159.554 nočitev, kar je dobro petino manj kot leta 2019, pri tem pa je bil opazno nižji, 22-odstoten, delež tujih nočitev. Zasedenost hotelskih zmogljivosti je bila 41-, na Rogli 34-, v Termah Zreče pa 51-odstotna.

Zaradi poznejšega zaprtja meja je bilo kar 85 odstotkov tujih nočitev realiziranih v prvih dveh mesecih in pol, in sicer s strani gostov iz držav Hrvaške, Srbije, Madžarske, Rusije, Italije, Avstrije in Nemčije.

Kljub zahtevnim pogojem poslovanja pa so v Uniturju lani izvedli za 1,2 milijona evrov investicij, od tega dobrega pol milijona evrov v gradbene objekte in nekaj več v opremo.

Zreško podjetje je za letošnje leto načrtovalo 17,4 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja skoraj šestodstotno rast, hkrati pa so predvideli izgubo v višini skoraj milijona evrov. Vendar se je stanje v zvezi z epidemijo po sprejemu poslovnega načrta še poslabšalo oziroma podaljšalo, zato v prvih mesecih zastavljenih načrtov niso dosegli.

Že ob koncu lanskega leta je bilo v podjetju zaposlenih 52 sodelavcev manj kot v enakem obdobju leto dni prej, tako da jih je bilo skupaj 287. Zaradi močno zmanjšanega obsega dela je bilo v prvem valu epidemije na čakanju več kot 70 odstotkov, v drugem valu pa okoli 64 odstotkov zaposlenih.

Rogla je v minuli zimi gostila 60 odstotkov manj smučarjev kot leto prej, hotelske zmogljivosti pa so bile večji del zime praktično prazne. Čas so zato izkoristili tudi za vzdrževalna dela, upe pa položili v uspešnejšo poletno sezono.