Predlog zakona o socialnem podjetništvu sta pripravili poslanski skupini SD-ja in Zaresa. V poslanski skupini SD-ja so za MMC pojasnili, da je trenutno v usklajevanju, saj je poslanka Andreja Črnak Meglič od ministrstev za delo in gospodarstvo prejela dopolnitve. Besedilo bo postalo javno, ko bo usklajeno in ko bo obenem romalo v parlamentarno proceduro.

Pri tem gre za že uveljavljen način poslovanja, je za MMC pojasnila Romana Zidar, asistentka na fakulteti za socialno delo, ki se s socialnim podjetništvom posebej ukvarja: "Dejavnosti, ki tudi po zakonu štejejo kot socialno podjetništvo, že izvajajo številna društva, zavodi, invalidska podjetja in zaposlitveni centri, verjetno pa bi kot socialna podjetja lahko upoštevali tudi večino malih družinskih podjetij, ki pa jih osnutek zakona posebej ne omenja. Ko bo zakon sprejet, bo v prvi vrsti prinesel formalnopravno ureditev tega področja in nekaj ugodnosti za to obliko podjetništva," pojasnjuje.

Kaj pravzaprav je socialno podjetje? Črnak Megličeva je dejala, da je to avtonomna zasebna organizacija, ki zagotavlja javnokoristne dobrine in storitve, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Statusna oblika nosilca z zakonom ni določena, kar pomeni, da to dejavnost lahko izvajajo tako društva in zavodi kot tudi gospodarske družbe.

Med spodbudami za socialno podjetništvo so predvidene subvencije za odpiranje novih delovnih mest, razne oblike plačil stroškov, davčne olajšave, denimo znižana stopnja DDV-ja za proizvode in storitve, prednosti pri javnih naročilih ter nekatere oprostitve.

Za delavce delo v socialnem podjetju, tako Stavrević, obenem pomeni možnost socialnega vključevanja in postopnega prehoda na profitni trg dela.

Z Romano Zidar smo se pogovarjali še o nekaterih pomislekih, ki se pojavljajo ob predlogu zakona.

Bo sredstev dovolj?
Težave utegnejo nastati že pri zagotavljanju sredstev, saj je neuradno slišati, da naj nekatera ministrstva zaradi prevelikega izpada proračunskih sredstev za pomoč podjetjem z osnutkom ne bi bila zadovoljna. "Menim, da bi bil na tem mestu potreben razmislek na strani ministrstev, predvsem ministrstva za finance. Če se enačba, v kateri iz proračunskih sredstev namenjajo velike vsote nepovratnih sredstev za gospodarstvo, ne izide, potem je prav, da se vprašajo zakaj socialna ekonomija in socialno podjetništvo v svetu dobivata vedno večji poudarek," odgovarja Zidarjeva, ki meni, da je razprava o tem, kdo je pri nas bolj neupravičen do proračunskih sredstev, neumestna, če pomislimo, da na drugi strani Evropski parlament razpravlja o potencialih socialnega podjetništva, ki je pokazalo, da ima velike zmožnosti za ustvarjanje in ohranjanje zaposlitev, obenem pa raziskave kažejo, da sta zadovoljstvo zaposlenih in varnost zaposlitve v teh podjetjih bistveno večja kot drugod.

Ustvarjanje dobička je vsekakor pomembno za našo državo, vendar je dobiček treba deliti, ga vlagati v razvoj skupnosti in države, kar pa se zdaj ne dogaja, še poudarja naša sogovornica.

Je "privilegiranje" ciljnih skupin napaka?
Romano Zidar moti tudi, da osnutek zakona nastaja v zaprti delovni skupini; tako upa, da bo vendarle doživel tudi javno razpravo. "Kar pa je v osnutku zakona, ki je na voljo, skrb vzbujajoče, je predvsem temeljno razumevanje socialnega podjetništva kot nekakšnega socialnega korektiva, kot priložnosti za zaposlitev vseh brezposelnih in ranljivih skupin na trgu dela. Osnutek namreč opredeljuje prednostne ciljne skupine, ki naj bi se zaposlovale v okviru socialnega podjetništva. Te segajo vse od mladih diplomantov, prejemnikov denarnih socialnih pomoči do brezdomcev, brezposelnih pripadnikov romske skupnosti in nekdanjih mladih raziskovalcev. Vendar osnutek sočasno govori o tem, da je nujno uvajati fleksibilne oblike dela, kar pa je v protislovju s ciljem izboljšanja položaja ranljivih skupin. Socialno podjetništvo bi moralo temeljiti na načelih socialne ekonomije, torej solidarnosti in odgovornosti, samoupravljanju in neodvisnosti od javnih avtoritet, demokratičnost odločanja in demokratični delitvi dobička in ne na tem, kateri družbeni skupini pripadaš," je prepričana.

Do zaposlitve kar vsi brezposelni?
Napovedi obeh koalicijskih strank, da naj bi s takim zakonom zaposlili kar vse brezposelne, so verjetno preoptimistične, meni Zidarjeva. Na to po njenem kaže tudi zdajšnje stanje v nepridobitnem sektorju, ki so mu sredstva zelo skopo odmerjena, kar med organizacijami ustvarja umetno konkurenco in nenehen "boj za drobtinice". Vprašanje je, ali bo tretji sektor to znal preseči, dodaja. Še več, po njenih besedah bi cilj zaposliti kar vse brezposelne lahko vodil do nekakovostnih delovnih mest namesto do uveljavitve konceptov krepitve moči, participacije ter kolektivne in individualne odgovornosti.

"Zlorabe so stvar elit, ne državljanov na splošno"
In možnost zlorab? V poslanski skupini SD-ja so nam zagotovili, da je v zakonu poskrbljeno tudi za njihovo preprečitev, na kakšen način, pa nam niso razkrili. Po drugi strani je Romana Zidar prepričana, da je razmišljanje o zlorabah, s katerim se ukvarja politika, pri nas pokazatelj nekega temeljnega nezaupanja do državljanov, pri čemer se pozablja, da zlorabe niso del življenja večine prebivalstva, temveč manjšine, predvsem elit. "Verjetno bi bilo smiselno, da se usedejo in tako kot pri socialnih pravicah razmislijo o tem, kakšne zlorabe se lahko pojavijo in kako ukrepati, če pride do njih. Verjamem pa, da če bo prihajalo do zlorab, teh ne bo veliko od organizacij tretjega sektorja, kjer je etično delovanje na prvem mestu, verjetneje bo do tega prišlo od velikih korporacij in brezvestnih kapitalistov, ki bodo v tem videli priložnost za poceni delovno silo in uveljavljanje dodatnih subvencij," še opozarja.