Primanjkljaj je bil tako nekaj nižji kot lani ob tem času. K nižjemu primanjkljaju je prispevala zlasti občutna rast prihodkov, kjer je bilo po podatkih finančnega ministrstva opaziti predvsem višjo rast dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in prejetih sredstev iz EU-ja.

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so v tem obdobju skupaj dosegli 8,38 milijarde evrov in so bili za 19,8 odstotka višji kot v istem lanskem obdobju. Dohodnine se je v proračun steklo 31,9 odstotka več, predvsem zaradi višjih izplačil dodatka za delo v tveganih razmerah v javnem sektorju in rasti mase plač. Davka od dohodka pravnih oseb je bilo vplačanega 47,7 odstotka več kot v prvih enajstih mesecih lani, davka na dodano vrednost 16,9 odstotka več, trošarin pa 7,8 odstotka več.

Na strani odhodkov so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v primerjavi z istim obdobjem lani povišale za 10,4 odstotka, kar je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v tveganih razmerah. Za 11,5 odstotka so bili višji izdatki za blago in storitve, za 32,7 odstotka transferji posameznikom in gospodinjstvom, za 32 odstotkov transferji javnim zavodom ter za 49,2 odstotka izplačila investicijskih odhodkov in transferjev.

So se pa nekateri odhodki zmanjšali, izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so bili, denimo, za 44,9 milijona evrov nižji kot v prvih enajstih mescih lani, za subvencije pa je bilo namenjeno 41,7 odstotka manj. Vplačila v proračun EU-ja so v tem obdobju znašala 558 milijonov evrov in so bila od istega obdobja lani višja za 16,2 odstotka. Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca novembra izplačanih 2,45 milijarde evrov, potem ko se je v celem letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.

Tretje četrtletje z 2,5-odstotnim primanjkljajem

Slovenske javne finance so tako tudi v tretjem letošnjem četrtletju imele primanjkljaj, ki pa se je v primerjavi s prvima dvema četrtletjema precej znižal. Znašal je 339 milijonov evrov oz. 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je še sporočil statistični urad.

Javnofinančni primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 969 milijonov evrov oz. 8,3 odstotka BDP-ja, v drugem pa se je ustavil pri 757 milijonih evrov oz. 5,8 odstotka BDP-ja. Rast skupnih izdatkov države je bila v tretjem četrtletju nekoliko izrazitejša od rasti skupnih prihodkov države, in sicer za 0,6 odstotne točke, so sporočili statistiki.

Skupni prihodki države so v tretjem četrtletju znašali 5,7 milijarde evrov. Od prihodkov v lanskem tretjem četrtletju so bili višji za 417 milijonov evrov oz. za 7,9 odstotka. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili za 106 milijonov evrov oz. 5,3 odstotka višji kot v istem četrtletju lani. Skupne prihodke so najbolj povečali višji davčni prihodki. Ti so bili za 250 milijonov evrov oz. 9,8 odstotka višji kot v tretjem četrtletju lani. Med temi so najbolj narasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz, namreč za 135 milijonov evrov oz. 8,1 odstotka.

Skupni izdatki države so v tretjem četrtletju znašali 6,03 milijarde evrov; od izdatkov v istem obdobju lanskega leta so bili višji za 470 milijonov evrov oz. za 8,5 odstotka. Pri odhodkih so se najizraziteje zvišali izdatki za bruto naložbe v osnovna sredstva. Te so bile za 190 milijonov evrov oz. za 40,5 odstotka višje kot v lanskem tretjem četrtletju. Izdatki za sredstva za zaposlene so bili višji za 96 milijonov evrov oz. za 6,5 odstotka. Izdatki za subvencije so bili nižji kot v tretjem četrtletju lani, in sicer za 15 milijonov evrov oz. za 9,9 odstotka.Izdatki za obresti so se še naprej zniževali in bili v tem četrtletju za 21 milijonov evrov oz. za 11,4 odstotka nižji kot v istem obdobju leta 2020.

Konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja letos znašal 40,1 milijarde evrov oz. 79,6 odstotka BDP-ja. V primerjavi s stanjem na koncu drugega četrtletja je bil višji za 671 milijonov evrov. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Dolg države na centralni ravni je na koncu tretjega četrtletja znašal 39,5 milijarde evrov oz. 78,3 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 867 milijonov evrov oz. 1,7 odstotka BDP-ja. Skladi socialne varnosti so bili na koncu tretjega četrtletja 2021 brez dolga, so še sporočili s statističnega urada.

Ministrstvo napoveduje 3,3 milijarde evrov primanjkljaja

Državni proračun bo leto 2021 po oceni finančnega ministrstva končal s 3,3 milijarde evrov primanjkljaja, kar predstavlja 6,5 odstotka BDP-ja. To je eno odstotno točko več, kot določa veljavni proračun, vzrok pa so višji odhodki, povezani z epidemijo. Državni proračun bo tako drugo leto zapored imel primanjkljaj, leta 2020 se je ta oblikoval pri 3,5 milijarde evrov.
Po prvih ocenah finančnega ministrstva bodo prihodki državnega proračuna v letu 2021 dosegli 11 milijard evrov. To je 300 milijonov več od načrtovanih v proračunu, glavnino povečanja pa predstavljajo prihodki iz dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb.

V primerjavi s predkriznim letom 2019 bo pobranih 10 odstotkov več dohodnine, 11 odstotkov več davka od dohodkov pravnih oseb in 3,5 odstotka več davka na dodano vrednost, so našteli. V primerjavi z letom 2020 bo dohodnine pobrane celo 31 odstotkov več, davka od dohodkov pravnih oseb 43 odstotkov več, davka na dodano vrednost pa 13,5 odstotka več. Odhodki bodo medtem s predvidoma 14,3 milijarde evrov višji od načrtovanih, in sicer za 850 milijonov evrov. Povečanje izhaja predvsem iz višjih izdatkov, vezanih na ukrepe za blažitev posledic epidemije, so pojasnili na ministrstvu. Država je letos za te ukrepe namenila 2,8 milijarde evrov oz. 5,6 odstotka BDP-ja.

DZ je jeseni potrdil odlok o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerim je zvišal zgornjo mejo dovoljenih izdatkov države in primanjkljaja. Od teh številk bodo odhodki nižji za 660 milijonov evrov, primanjkljaj pa za 1,4 odstotne točke BDP-ja. Ocenjena realizacija izdatkov za investicije v letu 2021 je 1,1 milijarde evrov, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2019 in 21 odstotkov več kot v letu 2020.

Iz evropskih virov bo Slovenija letos prejela 820 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2019 in pet odstotkov več kot v letu 2020. Glede dolga države na ministrstvu ocenjujejo, da bo ob koncu leta 2021 znašal 77,5 odstotka BDP-ja, kar je odstotna točka manj od prvotnih ocen. Hkrati bo za 2,3 odstotne točke nižji kot leto prej, ko je znašal 79,8 odstotka BDP-ja.