Banka Slovenije je z odredbo od Nove Ljubljanske banke zahtevala, da do konca letošnjega leta izboljša kapitalsko ustreznost.

Zaradi nadaljevanja zaostrenih razmer v gospodarstvu in celo poglabljanja težav v določenih panogah je uprava sprejela tudi nekatere ukrepe za bolj učinkovito in celovito ukvarjanje s slabimi naložbami. Zato ob koncu leta ne pričakujejo več majhnega dobička, temveč izgubo. Simoneti ob tem zagotavlja, da je banka visoko likvidna, saj njene likvidnostne rezerve presegajo tri milijarde evrov.

Država prispevala denar že marca
Finančno injekcijo je banka sicer prejela že marca, ko je večino novih delnic kupila država. Zdaj naj bi zato imeli prednost zasebni vlagatelji, vlada bo javne vire NLB-ju namenila le, če zasebni viri ne bodo zadostni, ter pod strogo določenimi pogoji.

Finančni minister Franc Križanič je zagotovil, da se država že pogovarja z več zainteresiranimi vlagatelji, med katerimi se poleg drugega največjega lastnika NLB-ja, belgijskega KBC-ja, najpogosteje omenja še Evropsko banko za obnovo in razvoj in Mednarodno finančno korporacijo iz skupine Svetovne banke.

Pomembno tudi za slovensko gospodarstvo
Da bi denar za novo dokapitalizacijo moral zagotoviti zasebni naložbenik, je prepričan tudi ekonomist Maks Tajnikar. "Poštena" dokapitalizacija bi namreč omogočila, da bistveno bolj dejavno razrešuje težave v gospodarstvu. "NLB je v mnogo velikih zgodbah slovenskega gospodarstva ključni subjekt. Če ne reagira v teh primerih, če ne vodi določenih postopkov reševanja podjetij, potem jih nihče drug ne more voditi," meni.

Banka je sicer komaj prestala spomladanske stresne teste, ki jih je izvedla Evropska bančna agencija. Uvrščena je bila med 16 evropskih bank v t. i. oranžni coni, kar pomeni, da imajo še vedno manj kot šest odstotkov kakovostnega temeljnega kapitala.