Že dalj časa je jasno, da bo Nova Ljubljanska banka še letos potrebovala novo injekcijo kapitala. Po poročanju časnika Delo naj bi se banka zdaj želela dokapitalizirati za kar 420 milijonov evrov.

Največ (do 350 milijonov evrov) naj bi po neuradnih informacijah prispevala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), do 70 milijonov pa belgijska banka KBC. Cena naj bi bila enaka kot pri spomladanski dokapitalizaciji, torej 116 evrov za delnico.

V drugi letošnji dokapitalizaciji naj bi država sodelovala le posredno, in sicer z garancijo, da se bo lahko EBRD iz lastništva naše največje banke čez predvidoma tri leta umaknil - po ceni, ki ne bo nižja od 116 evrov za delnico.

Finančno ministrstvo in AUKN molčita
Na ministrstvu za finance tega niso želeli komentirati, saj se "zaveda morebitnih negativnih posledic javnega komentiranja procesa za celotni slovenski finančni sistem". Podobno stališče imajo tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), kjer pravijo, da je zaradi zaščite interesov banke javni komentar pogajanj, ki še potekajo, neprimeren. Potrdili so le, da se o dokapitalizaciji NLB-ja dogovarjajo s KBC-jem, ki bo verjetno sodeloval, potencialni investitor pa je, potrjujejo, tudi Evropska banka za obnovo in razvoj.

Težave bodo predvsem s ceno
Da je EBRD načeloma pripravljen sodelovati pri dokapitalizaciji NLB-ja, sicer ni novost, je pa nenavado to, da bi bila mednarodna razvojna banka pripravljena v lastništvo vstopiti pri ceni, ki tako zelo presega tržno. Knjigovodska vrednost delnice NLB-ja je namreč konec lanskega leta dosegala 111 evrov - pri tem veliko drugih bank pri dokapitalizaciji delnice ponudi za precej nižjo ceno od knjigovodske. Tudi minister za finance je pred dnevi priznal, da bo največ težav pri drugi kapitalizaciji NLB-ja povezanih prav s ceno: "Banka je zanimiva, partnerjev je dovolj, pričakujemo, da bomo našli kompromis, seveda pa se bo lomilo okoli cene dokapitalizacije."

Ker Banka Slovenije zahteva, da NLB svoj kapital okrepi do konca leta, bi moral biti dogovor z EBRD-jem in KBC-jem dosežen najpozneje do konca avgusta, še piše Delo. Če dogovora ne bo, banki ostane javna ponudba delnic.