Aprila in maja lani je bila v ukrepe za ohranjanje delovnih mest vključena okoli petina zaposlenih, oktobra in novembra pa po do zdaj razpoložljivih podatkih fiskalnega sveta le nekaj nad pet odstotkov. Občutno je predvsem zmanjšanje vključenosti v te ukrepe v predelovalnih dejavnostih in tudi v gradbeništvu. V dejavnostih tržnih storitev se je ta delež z okoli četrtine spomladi lani znižal na dobro desetino, je v januarskem pregledu realizacije državnega proračuna in ukrepov, povezanih z epidemijo, zapisal fiskalni svet. Podatki sicer niso dokončni zaradi zamikov pri izplačilih.

V doslej uveljavljenih sedem protikoronskih zakonov je vlada vključila več ukrepov za ohranjanje delovnih mest, poleg subvencioniranja čakanja na delo med drugim tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ter povračilo nadomestil plač zaposlenim, ki jim je bila odrejena karantena ali ne prihajajo na delo zaradi višje sile. Pravkar sprejeti osmi protikoronski zakon dodatno prinaša subvencioniranje dviga minimalne plače.

Čakanje na delo, skrajšan delovni čas, mesečni temeljni dodatek ...

Sorodna novica GZS: PKP 8 izpustil pomembna področja za ohranitev vitalne moči gospodarstva

Za nadomestilo za zaposlene na čakanju na delo je bilo doslej izplačanih skupaj 421 milijonov evrov, za plačilo socialnih prispevkov za te zaposlene pa še 124 milijonov evrov. Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je doslej državo stalo 36 milijonov evrov, socialni prispevki za zaposlene, ki so delali, pa 436 milijonov evrov. Iz zdravstvene blagajne se je v celoti krilo za 19 milijonov evrov bolniških nadomestil.

Država je doslej izplačala tudi za skupaj 244 milijonov evrov mesečnega temeljnega dohodka in socialnih prispevkov samozaposlenim in drugim upravičencem. Fiskalni svet tudi pri tej kategoriji opaža zmanjšanje števila upravičencev. Njihovo število se je z okoli 50.000 na mesec lani spomladi zmanjšalo na okoli 37.000 v zadnjih treh mesecih lanskega leta.

Nekatera podjetja so medtem po podatkih zavoda za zaposlovanje pomoč vrnila. Med mogočimi razlogi za to so boljši poslovni rezultati, kot določajo merila za upravičenost do pomoči, izplačilo dividend in izplačilo nagrad poslovodstvu.