"V tem trenutku se je inflacija res začela nekoliko umirjati, pa vendar ostaja še vedno zelo visoka, na evropski ravni več kot osem odstotkov, če pogledamo osrednji del inflacije (brez energentov), se ta praktično ni znižala, poleg tega so v ozadju še vedno veliki pritiski. Govorimo o tem, da podjetja verjetno še niso prenesla vseh višjih cen v svoje proizvode, velika negotovost ostaja glede plačne politike, zato smo se odločili, da bodo potrebni še nadaljnji dvigi obrestnih mer, če želimo zajeziti inflacijo," je v Odmevih guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle napovedal, da se bodo obrestne mere še naprej zviševale in s tem dražile kreditiranje prebivalstva.

O rasti plač v EU-ju pa tudi v Sloveniji je Vasle povedal, da položaj pozorno spremljajo in da ta rast še ni čezmerna, tako da za zdaj še ne ustvarja dodatnih inflacijskih pritiskov. Tveganje, da se bodo plače zvišale preveč in s tem dodatno podžgale inflacijo, po njegovih besedah sicer obstaja.

"Ključni namen, zakaj v BS-u dvigujemo obrestne mere, je, da s tem vplivamo prek naših obrestnih mer na vse druge obrestne mere na finančnih trgih, na ceno zadolževanja države, podjetij, prebivalstva. S tem ko z obrestnimi merami prehajamo v restriktivno območje, zmanjšujemo zadolževanje, zmanjšujemo agregatno povpraševanje in v končni fazi vplivamo na to, da se bo inflacija znižala," je pojasnil in dodal, da zviševanje tako v celotnem evrskem območju kot v Sloveniji deluje.

Rast plač v tem trenuktu še ni čezmerna, da bi dodatno povečevala inflacijo, a to ostaja tveganje, je dejal guverner. Če se bi to zgodilo v naslednjih mesecih, bi imelo negativne posledice za rast cen, je opomnil Vasle.

Za zaščito kreditojemalcev pred čezmernim kreditiranjem se je v Sloveniji zakonsko določil znesek, ki naj bi kreditojemalcu mesečno ostal po poplačilu kredita za kritje nujnih življenjskih stroškov. Pogoj je, da mu ostane 76 odstotkov bruto minimalne plače. "V zadnjih letih, ko se je minimalna plača močno povečala, je ta pogoj postal takšen, da je res mogoče čezmerno posegel v kreditno sposobnost prebivalstva, in ravno zato smo se z ministrstvom za finance dogovorili, da bodo poiskali ustrezno rešitev, da bo splošni kriterij nekoliko milejši," je sklenil guverner Vasle in dodal, da bo to najverjetneje izvedeno s spremembo zakona.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj.

Zaščita kreditojemalcev

V zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov ureja zakon o izvršbi in zavarovanju, zato je Banka Slovenije to ureditev uporabila tudi v svojih makrobonitetnih ukrepih, so spomnili v Banki Slovenije.

Zakon o izvršbi in zavarovanju za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo in kot nujne življenjske stroške določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, se pomembno znižuje kreditna sposobnost ljudi. Ob januarskem dvigu se je znižala predvsem tistim z dohodki do povprečne plače.

"Banka Slovenije in ministrstvo za finance sta tako podrobneje proučila obstoječe pravne podlage in pristopila k rešitvi nastale problematike, ki bo zagotavljala primerno zaščito potrošnikov, hkrati pa ne omejevala politike države glede določitve minimalne plače," so sporočili z ministrstva in iz slovenske centralne banke, ki bankam na področju posojil občanom postavlja določene zavezujoče ukrepe in priporočila.

K dogovoru glede primerne omejitve kreditiranja so v preteklih tednih pozvali ministrstvo, pristojno za delo, in komisijo DZ-ja za nadzor javnih financ. Kot so na seji komisije pred kratkim opozorili v Združenju bank Slovenije, mora posamezniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec zdaj ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra.