Gospodarske razmere v Sloveniji so trenutno precej boljše kot pred nekaj leti, saj v država zdaj že šest četrtletij ni padca bruto domačega proizvoda (BDP), gospodarsko rast bo imela tudi v tekočem četrtletju, je po četrtkovem kongresu Združenja delodajalcev Slovenije povedal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Slovenija, tako Vasle, v teh mesecih dosega celo nekaj več kot dvoodstotno gospodarsko rast, ki gre predvsem na račun izvoza in krepitve naložb. Poleg tega se počasi prebuja tudi domače povpraševanje. Ob tem je posvaril, da se bo rast BDP-ja v 2015 nekoliko upočasnila, in sicer predvsem zaradi dogajanja v tujini.

Na rast slovenskega gospodarstva pa bodo po Vasletovih besedah prihodnje leto znova ugodno vplivale naložbe. Resneje kot letos naj bi k njej prispevale tudi naložbe zasebnega sektorja.

Povečan razvojni zaostanek
Direktor Umarja je ob tem opozoril, da je leta 2008 Slovenija za povprečno razvitostjo EU-ja zaostajala manj kot 10 odstotkov, po velikih padcih BDP-ja v kriznih letih pa zaostaja že za 15 do 20 odstotkov, je pristavil. "Recepti za napredek na tem področju niso novi," je pripomnil. V tej luči je spomnil, da so nekatere ekonomske politike sicer že prišle do roba svojih zmožnosti.

Evropska centralna banka ima, denimo, pri denarni politiki le še malo manevrskega prostora, saj so ji na voljo le še nekonvencionalni ukrepi, ki so zelo negotovi, podobno pa velja za fiskalno politiko, ki jo omejuje proces konsolidacije javnih financ.

Sloveniji tako po Vasletovih besedah ostajajo na voljo le strukturne reforme. Čim bolj bi bilo treba poenostaviti postopke in s tem povečati produktivnost, je menil. Naklonjen je tudi privatizaciji državnih podjetij oz. dodatni internacionalizaciji dela gospodarstva ter boljšemu upravljanju naložb, ki bodo ostale v državni lasti. Poleg tega bo treba nadaljevati sanacijo bančnega sistema, je dodal.

V zvezi s konsolidacijo javnih financ pa je spomnil tudi na večja in finančno težja vprašanja, kot so rast javnega dolga in potrebe za pokojnine. Za plačilo obresti na javni dolg bomo letos namreč odšteli že skoraj 940 milijonov evrov. Težava starajoče se družbe je medtem pokojninsko blagajno lani stala skoraj 1,5 milijarde evrov, je nanizal. Umar je Sloveniji v jesenski napovedi za letos sicer napovedal dvo-, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast BDP-ja.