Vodstvo družbe in sindikat sta v petek dosegla dogovor, da zaposlenim v tem tednu nakažejo neporavnane obveznosti. Podjetje je tako zdaj poravnalo nakazila za aprilsko posojilo, izplačila za maj so skoraj v celoti poravnana, dobili pa so tudi 300 evrov neto plače za junij, je razložil predsednik svobodnega sindikata v podjetju Samo Mastnak. S tem Vegrad, ki ima od torka novo vodstvo, izpolnjuje stavkovne zahteve več kot tisoč delavcev, ki so sicer od sindikata v primeru neizplačanih plač zahtevali, da organizira stavko.

Začel se je postopek prisilne poravnave
Sicer pa je sodišče v Celju je sprejelo sklep, da se postopek prisilne poravnave Vegrada lahko začne. Upniki morajo zdaj do 1. oktobra prijaviti svoje terjatve. Sodišče je imenovalo tudi devetčlanski upniški odbor, ki bo v nadaljnjem postopku tudi potrjeval od Vegrada predlagan načrt finančnega prestrukturiranja družbe.

Vegrad mora po sklepu sodišča v 15 dneh od vročitve sklepa poravnati predujem za stroške prisilne poravnave v višini dobrih 30.000 evrov. Če tega ne stori, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, ki so ga sicer že predlagali nekateri upniki. Prisilno poravnavo je 13. avgusta predlagala zdaj že nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je v ponedeljek odstopila, nasledil pa jo je Boris Medved.

Navadni upniki bodo najbolj prizadeti
Velenjsko gradbeno podjetje, ki je plačilno nesposobno, je bilo konec junija letos vsem upnikom dolžno 240,7 milijona evrov, vendar se vse terjatve ne prijavljajo v postopku prisilne poravnave, saj ta ne učinkuje na vse. Najbolj bi prisilna poravnava prizadela navadne upnike, ki imajo skoraj 186 milijonov evrov terjatev, velenjsko gradbino podjetje pa jim v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, preostalo petino pa bi ob potrjeni prisilni poravnavi dobili povrnjeno v štirih letih.