K noveli zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra ni bil sprejet noben amandma.

Voditelji sedemnajstih držav evrskega območja so julija med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov. Ta se bo po novem izplačevala skozi začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF) in ne več skozi dvostranska posojila preostalih članic območja evra. Z novelo zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra dobiva ta dogovor v Sloveniji zakonsko obliko.

Križanič: "Protipožarni zid" je premajhen
Minister za finance Franc Križanič je na seji pojasnil, da se kriza v Evropi širi zaradi ne dovolj visokega "protipožarnega zida", ki zaradi svoje majhnosti povzroča širjene dolžniške krize. Poudaril je, da se stroški zadolževanja povečujejo tudi v nekaterih državah, ki za zdaj še niso bile deležne pomoči evroobmočja, med katerimi so tudi Ciper, Italija in Španija, "po padcu pokojninske reforme pa smo v neugodnem položaju tudi mi".

Predlagani zakon je po njegovi razlagi podlaga za spremembo EFSF-ja, odločitev držav, da ne podprejo tega mehanizma, pa bi, kot pravi, kazala na pomanjkanje politične volje za reševanje evra. "Zaradi preprečitve širjenja krize je nujno, da vse države okrepijo EFSF kot enega ključnih mehanizmov," je poudaril.

"Slovenija pripravljena pomagati, a ne za vsako ceno"
Bogdan Barovič je v imenu SNS-a povedal, da predlaganega zakona ne podpirajo, nepošten pa se jim zdi že predlog, da se sprejema po nujnem postopku. Barovič meni, da je Slovenija strpna država, ki je pripravljena pomagati, vendar ne za vsako ceno. V stranki menijo, da mora biti Slovenija najprej sposobna sama preživeti in šele pozneje si lahko privošči tako visoka posojila. Glede na dvig poroštev za milijardo evrov in nujni postopek je Križaniča vprašal, ali vlada že ve, da katera izmed držav, ki so prejele pomoč, denarja ne bo mogla vrniti.

"Ta zakon je v nasprotju z ustavo, ker ne določa poroštvenega zneska," je poudaril SDS-ov poslanec Andrej Vizjak in dodal, da glede na to, da predlagani zakon govori o glavnici poroštva v višini 3 milijarde 664 milijonov evrov, ni jasno, koliko poroštev bo Slovenija dejansko odobrila. "Mi rešujemo problem drugih, ki je v tem primeru tudi naš, ker se drugi niso držali pravil igre in so zavajali," meni Vizjak, ki je pozval Križaniča, naj pove, koliko nepovratnega denarja bomo dejansko dali drugim državam.

Luka Juri (SD) je dejal, da se lahko v takšnem položaju, v kakršnem je Grčija, znajde vsaka država evroobmočja, vključno z Nemčijo, če bi ji zasebni vlagatelji nehali financirati javni dolg. "V Grčiji ni prišlo do krize, ker naenkrat Grčija ne bi bila sposobna odplačevati dolga, ampak ker je zaradi panike na finančnih trgih obveljalo spoznanje, da se Grčiji več ne izplača posojati denarja, s katerim bi lahko krila tekoče obveznosti," je dejal. Ob tem je dodal, da se je to spoznanje začelo širiti na države, za katere je bilo pričakovati, da bi lahko imele težave pri odplačevanju dolga. Slovenija je po njegovem mnenju za zdaj še na "varni strani evra".

"Poroštvo moramo dati zaradi lastne varnosti"
Prepričan je, da bi bile posledice morebitnega neodplačevanja posojil Grčije in preostalih držav, ki bi bile deležne pomoči, cenejše kot finančni zlom Grčije. Zaradi tega je sprejetje zakona o poroštvu zanj "nujno zlo".

Breda Pečan (SD) je prepričana, "da je treba verjeti in sprejeti dejstva, o katerih govorijo res vrhunski ekonomski strokovnjaki v svetu in Evropski uniji," in da moramo poroštvo dati "zaradi lastne varnosti".

Vlada je predlog novele v DZ poslala po nujnem postopku
Finančni ministri v območju evra so v Vroclavu pretekli konec tedna sklenili, da bo območje evra o naslednjem obroku posojil Grčiji odločilo oktobra, poleg te odločitve pa je na oktober preložen tudi cilj izvedbe julijskega dogovora o krepitvi začasnega kriznega mehanizma in drugi pomoči Grčiji.

Že junija so finančni ministri EU-ja dosegli dogovor o krepitvi EFSF-ja, tako da bo imel 780 milijard evrov kapitala in 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Slovensko poroštvo se s tem z 2,073 milijarde evrov povečuje na 3,664 milijarde evrov.

Predlagana novela v slovensko zakonodajo med drugim vnaša spremembe pri določanju poroštva posameznih držav, v tem primeru Slovenije, za zadolževanje omenjene družbe, tako da bo to manj odvisno od obrestnih mer, državam, ki bodo prejemale posojila, pa bodo omogočile, da jih črpajo po variabilni obrestni meri. To bi potencialno lahko zmanjšalo njihove obveznosti odplačila. Vlada je predlog novele v DZ sicer poslala po nujnem postopku.