Minister za promet Patrick Vlačič je prepričan, da če bi bil podoben sistem zastavljen leta 1994, ko se je začela gradnja avtocest, bi imeli danes v Sloveniji tako avtoceste kot moderne železnice.

Pojasnil je, da bodo Slovenske železnice po novem s holdinško organiziranostjo imele tri glavne odvisne družbe - za tovorni promet, potniški promet in infrastrukturo. "Menimo, da bomo tako dosegli večjo transparentnost poslovanja, železnice pa bodo na ta način bolj pripravljene na izzive prihodnosti," je dejal.

Spremembe tudi na področju naložb
Nova zakonodaja prinaša tudi spremembe na področju naložb. Novogradnje bo po novem izvajala gospodarska družba, ki bo v 100-odstotni državni lasti; ali bo to delo opravljala posebna družba ali družba DDC.

To je družba, ki bo v imenu in na račun države opravljala investicije v železniško infrastrukturo, ki bo v lasti države in ne infrastrukturnega podjetja, saj bi v nasprotnem primeru pri vlaganju sredstev iz proračuna šlo za nedovoljeno državno pomoč.

"DDC se mora reformirati"
Družbo za svetovanje in inženiring DDC, ki je že doslej opravljala večino nalog za državo, predvem za Dars, je treba reformirati, saj nima več toliko nalog kot nekoč, pravi minister. "Videli bomo, ali je to prava rešitev za železnice," napoveduje in poudarja, da ima vlada glede DDC-ja tri možnosti: ali ga proda, razpusti ali pa pripravi za vlaganja v železniško infrastrukturo oz. za vse državne naložbe.

Predlagani sistem je sistem neposrednega inženirja, pojasnjuje Vlačič. Teh nalog pa po njegovih besedah ne bo opravljala direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, saj je kadrovsko podhranjena. Meni, da je strokovnjakov za izvedbo načrtov države in ministrstva glede investicij v železniško infrastrukturo premalo.

O usodi DDC-ja bo odločeno v kratkem, delovna skupina se je na to temo že sešla in bo pripravila predloge, o katerih bo nato odločala vlada, je pojasnil minister.

Novogradnje in nadgradnje bodo izvajala različna podjetja
Obnovo in vzdrževanje infrastrukture bodo izvajale Slovenske železnice, prek javnih razpisov pa bo dodeljeno izvajanje nadgradenj. Za javne razpise pri izvajanju nadgradenj so se odločili zato, ker bodo novogradnje v Sloveniji tako velik zalogaj, da je vprašanje, ali bo tisti, ki jih bo izvajal, sposoben delati tudi nadgradnje, je dejal Vlačič.

V Sloveniji je že zdaj veljal sistem, po katerem so bile nadgradnje, obnove in vzdrževanje naloge Slovenskih železnic, a je nadgradnje zaradi kohezijskih sredstev izvajala direkcija, navaja Vlačič in dodaja, da je direkcija doslej nekatere storitve kot zunanjemu izvajalcu prepuščala Slovenskim železnicam. "Mi zdaj sistem razčiščujemo," je zatrdil.

Spremembe potrebne tudi zaradi zahtev EU-ja
Sprejetje zakona o železniškem prometu je po Vlačičevih besedah potrebno tudi zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda z evropskim. Evropska komisija je namreč proti Sloveniji sprožila postopek zaradi neuresničevanja pravnega reda EU-ja na področju železniške zakonodaje. Minister pričakuje, da je sprejetje nove zakonodaje zadostna rešitev za komisijo.