Vlada bi morala oblikovati realnejši predlog proračuna in se lotiti korenitih reform izdatkov proračuna, sta za MMC pojasnila ekonomista Bernard Brščič in Bogomir Kovač.

"Vladne proračunske predpostavke so preveč optimistične, skorajda utopične" je do vladnega proračunskega predloga kritičen ekonomist Bernard Brščič. Tako so po Brščičevem mnenju povsem nerealne projekcije, da se bodo ob skorajda ničelni gospodarski rasti in pešajoči potrošnji davčni prilivi povečali za osem odstotkov.
"Virov za to, zlasti če upoštevate slabo poslovanje podjetij in negotovost, s katero so soočeni potrošniki, ne vidim. Pobrani davek od dohodka pravnih oseb se bo težko povečal, pobrani DDV zagotovo ne bo večji kot lani in tudi prihodki od dohodnine ob zamrznjenih plačah in grozečem novem valu odpuščanj ne," je prepričan Brščič. Rebalans proračuna je prihodnje v takih okoliščinah neizogiben, primanjkljaj pa se ne bo ustavil pri načrtovanih 1,7, ampak bo presegel dve milijardi evrov. Težko uresničljive so vladne napovedi, da se bo do leta 2013 proračunski primanjkljaj vrnil v okvirje maastrichtskih kriterijev oziroma na 3,6 odstotka.
Za manjšo porabo ni volje
"Po moji oceni se bo primanjkljaj gibal vsaj okoli 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda, saj so nerealno ocenjeni prihodki iz naslova davka od dohodka pravnih oseb in DDV-ja, zlasti pa iz naslova povečanja črpanja evropskih sredstev," ocenjuje Brščič. Ob tem dodaja, da vlada velikega manevrskega prostora pri zviševanju davkov nima. Bolj smiselno je, tako Brščič, zniževanje davkov ob hkratnem omejevanju javne porabe, kjer pa primanjkuje politične volje.
V slabem vodenju pol milijarde rezerve
Ob tem veliko rezervo vidi pri podjetjih v pretežni državni lasti, ki bi ob dobrem poslovanju iz dividend in davka od dohodka pravnih oseb lahko v proračun prispevala dodatnih 500 milijonov evrov in s tem proračunski primanjkljaj zmanjšala za četrtino. Kot primer navaja Luko Koper, NLB, NKBM, Zavarovalnico Triglav, Telekom Slovenije, HIT in elektropodjetja, kjer, kot meni Brščič, vlada dopušča neučinkovito poslovanje teh podjetij, namesto da bi z njihovo pomočjo lajšala nezavidljiv javnofinančni položaj.

Reforme so nujne
"Vladne predpostavke na prihodkovni strani so izrazito optimistične," se strinja tudi ekonomist Bogomir Kovač. Problematična se mu zdi tudi odhodkovna stran, kjer bi se vlada morala lotiti zelo natančne proceduralne in politično legitimne reforme v dogovoru s socialnimi partnerji, čemur pa po njegovih besedah trenutna politična klima ni naklonjena.

Kot ocenjuje Kovač, je dinamika uravnavanja postavk javnih financ prehuda in bi bilo bolj smiselno raztegniti rok za ponovno doseganje maastrichtskih kriterijev do leta 2015. Vmes pa po posameznih letih bolj realistično načrtovati posamezne proračunske postavke. Podobno kot Brščič tudi Kovač ne vidi pretiranega vladnega manevrskega prostora za pridobivanje proračunskih prihodkov v danih okoliščinah.

"Razen če seveda ne gremo v neko obliko davčne reforme, o kateri pa vlada ne govori," pravi Kovač. V prihodnjih dveh do treh letih bi tako morali proučiti načine, kako z davčno reformo pridobiti nove davčne vire in hkrati spodbuditi gospodarstvo.

Se bo zategnila davčna zanka?
Nekaj rezerv Kovač vidi sicer v novih trošarinah na tobak in alkohol ter pri dvigu stopnje DDV-ja. Tu ima po njegovem mnenju vlada največ rezerve, pri čemer pa bi bilo modro še enkrat pregledati, kaj vse je v skupinah z nižjo in višjo stopnjo obdavčitve. Mogoč vir prihodkov so tako še premoženjski davki, ki so trenutno zelo občutljiva tema, kot težavo pa izpostavlja tudi preveč obdavčene plače, premalo učinkovit sistem pobiranja davkov ter velik obseg sive ekonomije.

Vlada je sicer v ponedeljek državnemu zboru predstavila predlog proračuna za prihodnji dve leti, ki pa je bil še pred predstavitvijo deležen številnih kritik. Te so se nanašale predvsem na zastavljeno prihodkovno stran, predvsem pri prihodkih iz naslova pravnih oseb ter načrtovani milijardi vrov, ki naj bi jih država dobila iz evropskih skladov. Negativne ocene so se nanašale tudi na oceno, da bo vlada do leta 2013 skoraj razpolovila trenutni proračunski primanjkljaj in ga znova spravila v okvir maastrichtskih kriterijev. Vlada sicer za prihodnje leto načrtuje 8,3 milijarde evrov prihodkov, kar je pol milijarde evrov manj kot leta 2008, ter 10 milijard evrov odhodkov oziroma 1,2 milijarde evrov več kot pred dvema letoma.