Rok za prijavo na razpis za nepovratna evropska sredstva se izteče 14. julija. Prijavo pripravlja družba 2TDK v sodelovanju z infrastrukturnim ministrstvom. Zdaj so po trditvah državnega sekretarja Jureta Lebna v sklepni fazi.

Medtem v društvu Davkoplačevalci se ne damo zbirajo podpise pod pobudo za razpis referenduma. Do zdaj so jih po trditvah vodje društva Vilija Kovačiča zbrali že 3.000 od potrebnih 2.500, vložili pa jih bodo najpozneje 15. maja, torej teden dni po (ponovni) potrditvi zakona, ki ga nameravajo izpodbijati. Zbiranje podpisov so sicer napovedali tudi v Civilni iniciativi Črni Kal, kjer zahtevajo gradnjo dvotirne železnice - nekaj, o čemer razmišlja tudi vlada.
Premier Miro Cerar je podpisovalce večkrat pozval, naj pred podpisom premislijo o posledicah. Po njegovih besedah bi možnost referenduma lahko ogrozila projekt.
Če bo katera koli iniciativa v DZ dejansko vložila potrebnih 2.500 podpisov, mora predsednik DZ-ja Milan Brglez v roku sedmih dni določiti rok, v katerem se bo zbiralo nadaljnjih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Nato do razglasitve dejanskega izida referenduma zakon ni veljaven.

Leben: Prijava bi bila nerelevantna
Leben je bil tokrat po sestanku s predstavniki podjetja 2TDK še ostrejši. "Vemo, da bi bila naša prijava v primeru vložene referendumske pobude nerelevantna in da ne bi dobili nepovratnih evropskih sredstev, ki jih nujno potrebujemo za izvedbo projekta drugi tir," je izjavil. Pobuda bo namreč zamajala sodelovanje tujih institucij, ki bodo najverjetneje zahtevale, da Slovenija najprej konča z referendumskimi procesi, je zatrdil državni sekretar.

Dejavnosti v zvezi z izgradnjo bodo sicer tudi v primeru vložene pobude nadaljevali, kar je po Lebnovih besedah izrecno navodilo premierja.
Dragonja: Brez uveljavitve ni načelne podpore
Metod Dragonja iz 2TDK je pojasnil, da mora Slovenija za prijavo na razpis za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope, ki se izteče julija, zagotoviti mešanje različnih virov, kar so lahko finančne institucije ali pa drugi vlagatelji.

"Težava je v tem, da mi brez uveljavitve zakona ne bomo pridobili načelne podpore in podpore Evropske investicijske banke (EIB), s tem pa se nam zelo zmanjšajo možnosti, da bomo pridobili sredstva v okviru tega razpisa," je opozoril tudi Dragonja.

Poudaril je še, da je ta razpis sicer pisan na kožo projektu drugi tir, ker je na razpisu velik del sredstev namenjen jedrnim železniškim koridorjem v Evropi in sledi načelom evropskega naložbenega načrta (Efsi). "Brez tega praktično nimamo legitimacije, da dejavno naprej vodimo proces pridobivanja kreditnih virov," je dejal Dragonja.

Dragonja je pojasnil, zakaj je denar iz razpisa, katerega rok za prijavo se izteče prihodnji mesec, tako nujen. V prvi etapi je treba dobiti nepovratna evropska sredstva in šele nato bo projekt finančno sposoben, da kandidira za posojila EIB-ja. Projekti na železnici so namreč po besedah Dragonje premalo dobičkonosni, da bi jih banke financirale brez nepovratnih evropskih instrumentov.
Za zdaj je sicer Slovenija po pojasnilih Dragonje s projektom prijavljena na razpisu Cef iz leta 2016, kjer pričakujejo od 35 do 40 milijonov evrov. Na julijskem razpisu pričakujejo 80 milijonov evrov, v okviru spremenjenega operativnega programa za kohezijska sredstva pa računajo na dodatnih 80 milijonov evrov.

"Tako bi zbrali že blizu 200 milijonov evrov, cilj, ki ga imamo v finančni konstrukciji, pa je 250 milijonov evrov, in to bo naredilo ta projekt dejansko sposoben, da bo dobil podporo Evropske investicijske banke in tudi strateških partnerjev, ki so predvideni," je dejal Dragonja.