Razprava o predlogu zakona je bila po pričakovanjih dolga in pestra. Medtem ko je koalicija poudarjala, da je vlada projekt po 20. letih premaknila z mrtve točke, je opozicija izpostavljala pomanjkljivosti zakona in odprta vprašanja, na katera zakon ne prinaša odgovorov. Dopolnila k predlogu zakona so vložili v poslanskih skupinah ZL-ja in SDS-a, vsa so bila zavrnjena.

Poslance je sicer naprej nagovoril minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Način financiranja drugega tira bo po besedah ministra najmanj bremenil davkoplačevalce, saj bo iz proračuna šlo do 200 milijonov evrov.

Poslance je pozval k podpori zakonu, a si lahko vlada zeleno luč obeta samo od koalicijskih poslancev. Pomisleke sicer imajo v SD-ju, a so se odločili, da projektu ne bodo stali na poti. Vse opozicijske skupine pa so vladnemu predlogu odrekle podporo. Med razlogi so poudarile hitenje s sprejemanjem zakona ter vstop zalednih držav - tu gre zlasti za Madžarsko, čeprav se vlada pogovarja tudi s Češko in Slovaško - v projekt.

Predlog temelji na javno-javnem partnerstvu in predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju. Prav to pa je eden izmed kamnov spotike. V opoziciji, predvsem v ZL-ju, so nasprotovali vstopu tujih držav v projekt, prav tako v NSi-ju. V SDS-u medtem zalednim državam ne nasprotujejo, motil pa jih je že sam zakon za 27-kilometrsko železniško progo.

Sprejet tudi odlok o proračunu štirih državnih blagajn
DZ je z 53 glasovi za in 10 proti prav tako sprejel odlok za pripravo proračunov javnih blagajn za naslednje triletno obdobje, ki v skladu s fiskalnim pravilom določa dinamiko zniževanja primanjkljaja v javnih financah, da bi jih lahko na srednji rok povsem uravnotežili. Z njim vlada napoveduje hitrejše zmanjševanje primanjkljaja, kot je načrtovala doslej.
Potem ko naj bi se letos primanjkljaj zmanjšal na 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), naj bi se prihodnje leto na 0,2 odstotka BDP-ja, nato pa je že predviden majhen pozitiven saldo. Leta 2019 naj bi javnofinančni presežek dosegel 0,2 odstotka BDP-ja, leto pozneje pa 0,4 odstotka BDP-ja.

Predlog odloka so podprli v poslanskih skupinah SMC-ja in DeSUS-a, v SD-ju pa so bili nekateri v dvomih. "Ali je globina bančne luknje res taka, kot je bila ocenjena v letu 2013?" je v razpravi vprašal Janko Veber (SD). Odlok prav tako ne daje odgovora na vprašanje, koliko denarja bomo dobili nazaj iz bank.

V SDS-u, ZL-ju in NSi-ju odloka niso podprli. Andrej Šircelj (SDS) je vladi očital, da ni naredila dovolj na področju odhodkov, v odloku zapisane številke pa da so nerealne. Ena izmed neznank je finančna podpora države za gradnjo drugega železniškega tira Divača-Koper, je dejal.

Drugi tir je omenil tudi Luka Mesec (ZL). Obravnavani odlok namreč zvišuje najvišji dovoljeni obseg odhodkov državnega proračuna v letu 2019 za 281 milijonov evrov, kar po Meščevih besedah pomeni, da lahko Slovenija sama zagotovi manjkajočih 200 milijonov evrov za drugi tir, ki jih zdaj išče pri Madžarski.

Jožef Horvat (NSi) pa je nasprotovanje odloku izrazil z besedami, da je za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja "nujna modernizacija slovenskega gospodarskega okolja, kar pa je za obstoječo vlado očitno pretrd oreh". A rešitev je zelo preprosta in lahko razumljiva: nižji davki, enostavni postopki, odprto gospodarstvo, je naštel.